Franja

coorior -īrī -ortus sum

1. (le o množinskih in kolekt. pojmih) skupno (hkrati) vzdigniti se, nastopiti, navaliti, zagnati se: montani ad pugnam coorti L., Volscos summa vi ad bellum coortos L., coorti et undique effusi trudunt adversos T., coortae in nos … Sueborum gentes T.; (tudi o političnem boju): coortis ad legem perferendam tribunis, omnibus in eum tribunis plebis coortis L., quod adeo atroces in has rogationes nostras coorti sunt (patres) L., adversus quos infestior coorta optimatium acies L., adeo infensa erat coorta plebs, ut … L.

2. pren. (skupno, hkrati) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, izbruhniti, počiti, zače(nja)ti se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se; (najprej o množinah): dolores cooriuntur Pl., coortis doloribus L., tum tempestates coortae sunt maximae Ci., tempestatibus procellisque subito coortis Cu., ubi se ventis admiserat unda coortis O., ut ex ea parte truces venti cooriantur Plin., quod pluribus simul locis ignes coorti essent L., fumi e turre coorti O., risus omnium cum hilaritate coortus est N. nastal je splošen vesel smeh, vsi so izbruhnili v vesel smeh, libero conquestu coortae voces sunt L. od vseh strani so se dvignili glasovi, cooriuntur portenta mira facie membrisque Lucr., ubi materiaï ex infinito sunt corpora plura coorta Lucr., naufragiis magnis multisque coortis Lucr.; (potem o edninskih pojmih): ubi cui febris bili superante coorta est Lucr., pestilentia coorta L., subito coorta tempestas, atrox cum vento tempestas coorta L., si cooriatur procella Plin., ventus coortus arenam humo excitavit S., maximo coorto vento C., tanta violentia ventorum coorta est, ut … Fl., magno coorto imbre C. ko se je ulila huda ploha, subito coortus imber Val. Max., subitum bellum in Gallia coortum est C. ali acrius de integro coortum est bellum L. je izbruhnila, se je vnela, inde foedum certamen coortum a satis miti principio L., est statim vis (nasilje) coorta, seditio intestina maiore mole coorta, seditio tum inter Antiates Latinosque coorta L., magno in populo cum saepe coorta est seditio V.

Opomba: Impf. cj. po 3. konjugaciji: donec insidiae coorerentur T.

corneus¹ (cornū)

1. rožén: solum Varr., rostrum (avium) Ci., altera (Somni porta) fertur cornea V. (prim. Stat. Silvarum lib. V, 3, 289), arcus, ora (neutr. pl.) O., ungula Lucan., pyxis Plin., crater, lanterna Mart.

2.
a) roževinast = suh, trd(en) ko rog: corpora Plin., quibus naturā concreta sunt ossa, cornei vocantur Plin.; pren.: cornea fibra Pers. trdo srce, trdosrčnost, brezsrčnost, cornea corda Sid.
b) róžen = rožne barve (gen. sg.): color Plin., Serv., cereum aut corneum Plin.

cornuārius -iī, m (cornū 3. b) izdelovalec rogov (trobil): Dig.

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

corrumptus 3, st.lat. = corruptus 3: Pl.

crepida -ae, f (iz gr. acc. sg. κρηπῖδα: κρηπίς; sor. lat. carpisculum) grška sandala, opanka, nizek čevelj (podplat z usnjenima stranicama, ki so ju zadrgovali z jermenjem, tako da je bila obuta cela noga): Val. Max., Col., Plin., Suet. idr., Scipionis … cum crepidis in Capitolio statuam videtis Ci., cum pallio crepidisque inambulare in gymnasio L., sapiens crepidas sibi numquam nec soleas fecit H., crepidae carbatinae (καρβατῖναι) Cat. kmečki čevlji iz neustrojenega usnja, astricti crepidis pedes Cu.; preg.: ne sutor supra (ali ultra) crepidam (sc. iudicet) = čevljar naj ostane pri kopitu (prim.: le čevlje sodi naj kopitar F. Prešeren): ne sutor supra crepidam iudicaret, quod et ipsum in proverbium abiit Plin. (prim. Val. Max. VIII, 12, ext. 3).

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dánes today, this day

do dánes to this day, till today, till this day, to date
od dánes naprej from this day forward (ali forth), from this date
še dánes this very day
za dánes for this day
že dánes this very day
dánes dopoldne this morning, this forenoon
dánes opoldne today at twelve noon ali twelve midday, at twelve noon today
dánes popoldne this afternoon
dánes ponoči tonight, (preteklo noč) last night
dánes leto (dni) a year hence
dánes teden this day week, today week
dánes dva tedna, dánes 14 dni a fortnight today, today fortnight
dánes zjutraj this morning
dánes zvečer this evening, tonight
katerega smo dánes? what's the date to-day?, what date is it today?; what day of the month is it?
dánes meni jutri tebi my turn today, yours tomorrow
dánes, dne 3. maja... (v dokumentih) this third day of May...

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

datum samostalnik
(podatek o dnevu ali dogodku) ▸ dátum, időpont, keltezés, keletTočen datum obiska bodo določili v prihodnjih dneh. ▸ A látogatás pontos idejéről az elkövetkező napokban döntenek.
Veljavnost bonov je 3 mesece od datuma nakupa. ▸ Az utalványok a vásárlás időpontjától számított 3 hónapig érvényesek.
Povezane iztočnice: datum rojstva, rojstni datum

dátum date

pismo brez dátuma an undated letter
pismo ima dátum 3. marec the letter bears the date of (ali is dated) March 3rd
biti novejšega dátuma to belong to a more recent date

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

dēblaterō -āre -āvī -ātum izbrbljati, izblebetati, kvasiti komu kaj: Luc. ap. Non., Gell.; z dat. in ACI: Pl. (Aulul. II, 3, 1).

deceō -ēre decuī (—)

1. krasiti, poda(ja)ti se, prilegati se: „ decere“ quasi „aptum esse“ Ci., velatā parte oris, … quia sic decebat T.; nav. trans. decet aliquem aliquid: me aspice … , ut haec (vestis) me deceat Pl., quem tenues decuere togae H., te toga picta decet Pr., alba (bela obleka) decent Cererem O., quem decet muliebris ornatus O., ista decent humeros gestamina nostros O.; pren.: illa ornamenta decere me … non putabam Ci.

2. pren. spodobiti se, dostojno biti, prist(aj)ati; brez subj.: fecisti ut decuerat Ter., perge, decet V., quo maiorem spem habeo nihil fore aliter ac deceat Ci. ep., ieci fundamenta serius quam decuit Ci.; z zaimenskim subj.: multi dubitabant, quid deceat Ci., et quod decet honestum est et quod honestum est decet Ci.; s subjektnim nom. in z acc. personae: nec scit, quod augurem decet Ci., arta decet sanum comitem toga H., parvum parva decent H.; predklas. in star. z dat. personae: ita nobis decet Ter., istuc facinus nostro generi non decet Pl., locum editiorem, quam victoribus decebat, capit S. fr., ali z abl. personae: ut meque teque maxume atque ingenio nostro decuit (= dignum erat) Pl. Pri kom? z apud, pri čem? z abl.: Q. (XI, 3, 150). Subj. z inf.: iniusta impetrare non decet Pl., exemplis grandioribus decuit uti Ci., gaudere decet, laetari non decet Ci.; pogosteje z ACI: oratorem irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., non enim decere se arbitrabatur … asseclam esse praetoris N., omnes bonos rei publicae subvenire decebat S., omnes homines ab odio … vacuos esse decet S., non … deos hominesque omnes armatos opem ferre, in Capitolium currere decuit? L.; z ACI pass.: num dubitas, quin specimen naturae capi deceat ex optima quaque natura? Ci., Periclen … violari versibus et eos agi in scaena non plus decuit quam … Ci., mortalin decuit violari volnere divum? V. — Adj. pt. pr. decēns -entis, adv. decenter,

1. spodoben, dostojen, primeren: color H., genus Sen. ph., corporis decens motus Q., habitus decentior quam sublimior fuit T. bolj srednje postave kakor velika, decentissimae exsequiae Ci., locum teneant sortita decenter H., lacrimare decenter O., decentissime descripta Ci.; pren.: quid verum atque decens sit H., lasciva decentius aetas H. ki ji bolj pristoji prešernost.

2. pesn. ljubek, privlačen, mičen, dražesten, čeden, lep, zal: d. Venus, Gratiae decentes H., mālae decentes H. cvetoča lica, d. Cynthia Pr., d. facies, tempora crine decentia O., decentior equus Q., pulcher et decens toto corpore Suet. (o Domicijanu)

Opomba: Pogosto se mora decet sloveniti s spodobilo bi se, decebat in decuit s spodobilo bi se bilo.

decuria -ae, f (decem; prim. centuria)

1. deseterica, dekurija, poseb. = oddelek 10 senatorjev ali vitezov. Vsaka izmed treh prvotnih patricijskih tribuv je bila namreč v starejšem času razdeljena na deset kurij, vsaka kurija na deset rodov (gentes). Vsak rod je dajal enega senatorja in enega viteza; na vsako kurijo je torej prišla deseterica ali dekurija senatorjev in prav toliko vitezov: L.; tudi deseterica drugih oseb: Vitr., Gell., d. hominum Varr., sužnjev: Col., Sen. ph.

2. sinekdoha
a) dekurija = sploh oddelek (ne da bi mu bilo določeno število 10), razred: scribarum d. Ci., Suet., quod scribam eum quaestor … in decuriam legerat L., decurias (sc. scribarum, lictorum, viatorum, praeconum) … conscriptas T. (Annal. XIII, 27), d. iudicum Ci., d. senatoria Ci. razred sodnikov izmed starešinstva, equitum decuriae T., Suet. razred sodnikov izmed viteštva.
b) voj. dekurija = oddelek konjeništva (kakih 20 konjenikov): Varr.; v cesarski dobi so imeli konjeniški polki (alae) po deset čet (turmae), turma 3 dekurije ali vode.
c) šalj. = pivska družba: Caecil. ap. Non., exigam te ex hac decuria Pl.

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

dēpositiō -ōnis, f (dēpōnere)

1. položitev česa v hrambo; abs.: Dig.; z objektnim gen.: pecuniae Veg., Dig.

2. podiranje: aedificii Ulp. (Dig.).

3. pren.
a) odložitev: carnis sordium Aug.
b) d. dignitatis ponižanje: Ulp. (Dig.).
c) d. testium izpoved prič: Cod. I.
č) ret. in gram. α) premor (ob koncu sestavja): Q. (XI, 3, 46). β) znižanje (ϑέσις): M.
d) zapuščanje sveta, smrt: Cassian.