-
δυσ-τράπελος 2 δύσ-τροπος 2 (τρέπω) poet. trmoglav, trmast, svojeglaven, trdovraten.
-
δυσ-τυχής 2 (τύχη) nesrečen, poguben, žalosten.
-
δυσ-φιλής 2 (φιλέω) poet. nepriljubljen, ostuden, mrzek.
-
δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.
-
δύσ-φρων 2 poet. 1. neprijazen, sovražen, zaviden. 2. žalosten, nadležen. 3. neumen, nespameten.
-
δυσ-φύλακτος 2 (φυλάσσω) kar se težko čuva ali ohrani τὸ σεμνόν.
-
δυσ-χείμερος 2 (χεῖμα) ep. zelo zimski, viharen, buren.
-
δυσ-χείρωτος 2 (χειρόομαι) težko premagljiv ali zmagljiv.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.
-
δύσχῑμος 2 (χιών) zelo zimski, grozen, strašen χθών.
-
δύσχορτος 2 poet. brez krme, negostoljuben.
-
δύσ-χρηστος 2 (χράομαι) neraben, nekoristen; ἵππος težko vodljiv.
-
δυσ-ώδης 2 (ὄζω) zoprnega duha, smrdeč, smrdljiv.
-
δυσ-ώνυμος 2 (ὄνομα) ep. poet. na slabem glasu, razvpit, zloglasen, proklet, z nesrečnim imenom, nesrečen Αἴας.
-
δυωδεκά-βοιος 2 ep. dvanajst goved vreden.
-
δυωκαιεικοσί-μετρος 2 ep. ki drži 22 bokalov ali meric.
-
δυωκαιεικοσί-πηχυς 2 ep. 22 vatlov dolg.
-
δωδεκά-σκαλμος 2 z dvanajsterimi vesli, dvanajsteroveseln.
-
δωδεκά-σκῡτος 2 žoga, sestoječa iz dvanajstero kož, dvanajsterokožen σφαῖρα.
-
δωρο-δόκος 2 (δέχομαι) darila sprejemajoč, podkupljiv.