Franja

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

menor manjši; mlajši; nepolnoleten; glasba mol

hermano menor mlajši brat
menor de edad nedoleten, nepolnoleten
un año menor que él leto mlajši kot on
al menor movimiento pri najmanjšem gibu
por menor v malem, posamezno; podrobno; obširno
comercio (al) menor trgovina na drobno
clérigos menores minoriti

meollo moški spol mozeg, možgani; jedro, vsebina; razum

(el) no tiene meollo on je bedak

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

mercy [mə́:si] samostalnik
usmiljenje, sočutje, milost, odpuščanje; sreča, blagoslov
ameriško, pravno pomilostitev na smrt obsojenega na dosmrtno ječo

at the mercy of v oblasti koga, prepuščen na milost in nemilost
to cry for mercy prositi za milost
to have mercy on; ali to show mercy to usmiliti se koga
left to the tender mercies of prepuščen na milost in nemilost
it is a mercy that sreča je, da
that's a mercy! na srečo!, hvala bogu!
thankful for small mercies z majhnim zadovoljen
to throw o.s. on s.o.'s mercy prepustiti se komu na milost in nemilost
Sister of Mercy usmiljenka

merilo measure (tudi figurativno); (orodje) measuring tool; scale; ruler, criterion; standard; gauge; (trak) tape measure, tape

človek je merilo za vse man is the measure for all things
po merilih on the basis of criteria
skupna merila common criteria, common scale

meril|o¹ srednji spol (-a …) der Maßstab (členasto Gliedermaßstab, za ocenjevanje Beurteilungsmaßstab, Bewertungsmaßstab, za primerjavo Vergleichsmaßstab, nagibno Böschungsmaßstab, vrednostno Wertmaßstab); der Messer, das Maß; die Lehre (distančno Stelllehre, kljunasto Schieblehre, Schublehre, mejno Grenzlehre)
vijačno merilo die Schraublehre, die [Feinmeßschraube] Feinmessschraube
obročno merilo der Ringstock
kontrola meril die Eichung, ponovna: Nacheichung
urad za kontrolo meril das Eichamt
kontrolirati merila eichen, ponovno: nacheichen
ohranjanje merila die Maßstabtreue
v merilu/ki ne spreminja merila maßstabsgerecht, maßstabsgetreu, maßstäblich
v merilu im … Maßstab (von)
v malem merilu kleinmaßstäbig, kleinmaßstäblich
figurativno v svetovnem merilu im Weltmaßstab, von Weltrang
uporabljati merilo einen Maßstab anlegen (tudi figurativno) strogo: einen strengen Maßstab anlegen
imeti dvojna merila figurativno mit zweierlei Maß messen
figurativno on zame ni merilo er ist für mich nicht maßgebend

merit¹ [mérit] samostalnik
zasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stran

pravno the merits bistvo, glavne točke (zadeve)
pravno to decide a case on its merits upoštevati vse argumente za in proti
the merits and demerits of a case dobre in slabe stvari zadeve
pravno to inquire into the merits of a case temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dna
on its own merits samo na sebi, v bistvu
without merit brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljaven
to make a merit of šteti si v zaslugo
a man of merit zaslužen človek
to reward s.o. according to his merits nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu gre
ekonomija merit pay plačilo po učinku
ekonomija, politika merit system sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnosti

mériti to measure; (zemljišče) to survey; (ciljati) to point (na, v to)

mériti na to aim at, to tend to; (namigovati) to allude (na to), to refer to
pòd meri 10x8 čevljev the floor measures 10 feet by 8 feet
mériti koga z očmi to eye someone up and down, to run one's eye over someone
on meri 6 čevljev he stands 6 feet (6 ft.)
soba meri 5 m v dolžino, 4 m v širino in 3 m v višino the room is 5 metres long, 4 metres broad, and 3 metres high
na kaj merite (namigujete, cikate)? what are you driving at (ali getting at)?
ne vem, kam meriš s tem I don't know what you are getting at (ali what you have in mind)
mériti se z to compete with, to try one's strength against, to cope with
ne morem se mériti s teboj I am no match for you
ne bi se hotel mériti z njim I should not like to tackle him (ali to take him on ali pit myself against him)
on se more mériti s komerkoli he is a match for any one
to meri (= leti name) that is a hit (ali pogovorno a crack) at me
oboje moramo mériti z isto mero (figurativno) you must not make fish of the one and flesh of the other

merle [mɛrlə] masculin kos (ptič)

merle blanc (figuré) bela vrana
un vilain merle, (ironično) un beau merle zoprn, grd človek, »lep« ptiček
jaser comme un merle kar naprej, neprestano govoriti
siffler comme un merle žvižgati kot kos
fin merle lisjak, zvitorepec
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre

merodájen authoritative; decisive; competent

merodájni krogi authoritative (ali influential) circles pl
on zame ni merodájen I do not regard him as an authority
v teh stvareh nisem merodájen tam no competent judge of these affairs
to bo zame merodájno this will be decisive for me

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

mesojed samostalnik
1. (žival ali rastlina) ▸ húsevő
Ta rastlinojedi dinozaver je bil bližnji sorodnik mesojedov. ▸ Ez a növényevő dinoszaurusz a húsevők közeli rokona volt.
Veličastni lev je največji afriški mesojed. ▸ A fenséges oroszlán a legnagyobb afrikai húsevő.
Sopomenke: mesojedec

2. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevő
Najde se hrana tako za mesojede, vsejede kot tudi vegetarijance. ▸ Találhatók ételek mind a húsevők, mind a mindenevők, mind pedig a vegetáriánusok számára.
Imata tudi različno ideologijo; on ni vegetarijanec, ampak mesojed! ▸ Az ideológiájuk tekintetében is különböznek: ő nem vegetáriánus, hanem húsevő.
Sopomenke: mesojedec

mesquinerie [-kinri] féminin ozkosrčnost, malenkostnost; stiskaštvo, skopost, umazanost; podlost

il est incapable d'une telle mesquinerie on ni zmožen take nizkotnosti

message¹ [mésidž] samostalnik
sporočilo (to komu)
vest
fiziologija impulz, signal

to go on (ali take) a message opraviti pot za koga
to bear a message nositi sporočilo
pogovorno he got the message razumel je
ameriško presidential message predsednikovo sporočilo kongresu

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

meščánstvo middle class, middle classes pl; citizenry, the citizens pl townspeople (s konstr. v sg ali pl), townsfolk (s konstr. v sg ali pl)

častno meščánstvo freedom of the city
listina o častnem meščánstvu scroll of freedom of the city
podeliti častno meščánstvo to confer the freedom of the city on someone

métal, aux [metal, to] masculin kovina; figuré snov

métal anglais zlitina cinka in antimona
métal blanc bela kovina
métal brut, cru surova kovina
métal de cloche zvonovina
métal coulé kovinski zlitek
métal léger lahka kovina
métal précieux draga, žlahtna kovina
industrie féminin des métaux kovinska industrija
je sais de quel métal il est vem, kakšne vrste človek je on

metáti to throw; (kovanec, žogo) to toss; to pitch, to fling; to hurl; (s fračo) to sling

metáti kamenje na koga to throw stones at someone
metáti novec v zrak to toss a coin
metáti komu pesek v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes
metáti luč na kaj to throw light on something
metáti kopje šport to throw the javelin
stran metáti to throw aside, to toss away
metáti se (preskušati moč) to wrestle
metáti se komu v naročje to fling oneself into someone's arms