Franja

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

frotter [frɔte] verbe transitif (o)drgniti, treti, meti, frotirati; polirati (nohte); vžgati (vžigalico); verbe intransitif treti se, drgniti se (contre ob)

se frotter drgniti se (à, contre ob); vtirati se, frotirati se
frotter avec une brosse okrtačiti
frotter à l'émeri osmirkati
frotter le plancher, les carreaux, les cuivres očistiti (z drgnjenjem) pod, šipe, pihala
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) komu ušesa naviti, natepsti ga, kaznovati ga
la roue frotte contre le garde-boue kolo se tare ob blatnik
ne vous y frottez pas! prste stran od te stvari!
se frotter à quelqu'un spopasti se s kom, priti s kom navzkriž
se frotter à la bonne société (začeti) zahajati v dobro družbo
se frotter de latin učiti se nekoliko latinščine

früh²

1. Adverb zgodaj, rano; von früh bis spät od jutra do večera; früher oder später prej ali slej

2. zjutraj, um 4 Uhr früh ob štirih zjutraj; gestern früh včeraj zjutraj

frullo m frfotanje, udarjanje kril:
prendere il frullo odleteti
cogliere a frullo una persona pren. koga ustaviti ob pravem času
cogliere a frullo una parola ujeti besedo

Frusinō -ōnis, m Fruzinón(a), mestece Hernikov ob kampan(ij)ski meji (zdaj Frosinone): L., Iuv., Sil. Od tod adj. Frusinās -ātis, fruzinski: ager L., fundus Ci. ep.; abs.: de Frusinati (sc. praedio) Ci. ep.; subst. Frusinātēs -ium, m Fruzinati, fruzinski prebivalci: L., Plin.

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

fūnestus 3 (fūnus)

1. omadeževan, onečaščen, oskrunjen (s smrtjo ali umorom): agros funestos reddere Lucr. z mrliči oskruniti, annales velut funesti L. kakor da bi bili le mrliške knjige, utque manus funestas arceat aris O., funestos laniata capillos (gr. acc.) O.

2. smrtonosen, smrten: Verris funesta securis Ci., quam (sc. aquilam argenteam) tibi perniciosam et funestam futuram confido Ci., morsus, tabes veneni O., sua cuique domus funesta videtur O., f. scelus Ph.

3. poguben, pogubonosen, zlonosen, poln žalosti ali nesreče, žalosten, nesrečen: fax, tribunatus, annus Ci., dies funestus, funestior Ci., f. fatum Ci., nubit genero socrus funestis ominibus Ci., f. familia Ci. žalujoča ob smrti, ignes Ci., taeda V., littera (αἶ αἶ glas pogrebnega žalovanja), querela, omen, volucris Pr., epistula Vell.; z dat.: tu, rei publ. funesta pestis Ci., victoria f. orbi terrarum Plancus in Ci. ep.; enalaga: = poguben: funestum illud animal Ci., f. latro Ci., Caligula … funestissimus Eutr.

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

furia -ae, f (furere)

1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

Gādēs -ium, acc. tudi -īs, f (Γάδειρα, fen. Gādir ali Gadir) Gádes, staro trgovsko mesto, feničanska naselbina s slovečim Herkulovim (Melkartovim) svetiščem na istoimenskem otoku v Betijski Hispaniji ob južnozahodni hispanski obali (zdaj Cadix ali Cadiz): CI., C., H., L., CU., VELL., PLIN. (tudi z obl. Gadīs -ium.), IUV., MART. idr. – Soobl. Gādis -is, f Gádis: PLIN., PRISC. – Od tod adj. Gādītānus 3 gaditanski: COL., FL. civitas (= Gades) CI. conventus PLIN. columnae (= columnae Herculis) AP.; subst.
a) Gādītānus -ī, m Gaditanec: Gaditanus quidam PLIN. IUN.; poseb. L. Cornelius Balbus Gad. CI. EP. Lucij Kornelij Balb iz Gad.; pl. Gādītānī -ōrum, m Gaditanci: C., IUST.
b) Gādītānae -ārum, f Gaditanke = razkošne hotljive plesalke: IUV., PLIN. IUN.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gallo¹

A) m

1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks)