Franja

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

Trug, der, prevara; Lug und Trug ena sama laž

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

Übel, das, (-s, -) zlo; (Leiden, Krankheit) težave, tegobe; das kleinere Übel manjše zlo; ein notwendiges Übel nujno zlo; das Übel bei den Wurzeln packen zagrabiti zlo pri koreninah, izkorenititi zlo; einem Übel abhelfen odpraviti zlo; von Übel sein slab; zu allem Übel povrh vsega; ein Übel kommt selten allein nesreča ne pride nikoli sama; erlöse uns vor dem Übel reši nas hudega

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

vòljeti vȍlīm (ijek.), vòleti vȍlīm (ek.)
I.
1. ljubiti: voljeti koga, roditelje, život, djevojku, umjetnost, šah
2. raje imeti: volim tebi dati nego uzalud upropastiti; on najviše voli čitati vijesti sa bojišta; ona najvoli da je sama najraje vidi, da je sama
3. toga bih voljela vidjeti koji bi se usudio da mi kaže tega bi rada videla, ki bi se mi drznil reči
II. voljeti se ljubiti se: sinovi i kćeri, braća i sestre, sve se to voli uzajamno po krvi

Witwe, die, (-, -n) vdova; Tierkunde Vogel: vdovica; grüne Witwe (poročena ženska, ki je čez dan sama doma); schwarze Witwe Tierkunde črna vdova

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

zavíst envy; invidiousness; jealousy, jaundice

iz zavísti out of envy
zelen od zavísti green with envy
sama zavíst ga je he is eaten up with envy
iz zavísti govoré tako škandalozne stvari o meni they say such scandalous things about me out of envy
pozelenela je od zavísti it turned her green with envy
počiti od zavísti to burst with envy
zbuditi, zbujati zavíst pri kom to rouse someone's envy, to excite the envy of someone, to he the envy of someone
bolje je zbujati zavíst kot pa usmiljenje better be envied than pitied

zelenjava samostalnik
(o rastlinah) ▸ zöldségUčencem je priporočila pestro hrano z veliko sadja in zelenjave. ▸ A tanulóknak változatos étrendet javasolt sok zöldséggel és gyümölccsel.
Imam vrt, ki ga sama obdelujem in tako dobim vso zelenjavo, ki jo potrebujem. ▸ Van egy veteményesem, amelyet magam művelek, így minden szükséges zöldséget megtermelek.
Povezane iztočnice: korenasta zelenjava, gomoljasta zelenjava, gomoljna zelenjava

zgodíti se to happen (komu to someone), to occur, to come to pass, to come about, to chance; to take place; to befall

naj se zgodi, kar hoče! happen what may!, no matter what happens!
prav se mu je zgodilo! it served him right!
kar se je zgodilo, se je zgodilo what's done is done!
da se (ti) to več ne zgodi! don't let that happen again!
zgôdi se Tvoja volja! religija Thy will be done!
in nič se ni zgodilo and nothing happened
kdaj se je to zgodilo? when did it take place?
takó se je to zgodilo this is how it came about
zgodila se mu je nesreča he has had an accident, he has met with an accident
nesreča se nikoli ne zgodi sama misfortunes never come singly

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!