Franja

Crustumium -iī, n Krustumij,

1. umbrijska reka: Lucan., Plin.

2. gl. Crustumeria.

Cyaneos -ī, m (Κυάνεος Temnomodri) Kianej, reka v Kolhidi: Plin.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydnos (Cydnus) -ī, m (Κύδνος) Kiden, reka v Kilikiji pri Tarzu: Ci., O., Cu. idr.

Cynāpēs -ae, m, po drugih Cynāpsēs -is, m Kinap(s), azijska reka, izlivajoča se v Črno morje: O.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

depositare

A) v. tr. (pres. depōsito)

1. položiti, polagati, deponirati; shraniti, shranjevati; dati; uskladiščiti:
depositare in banca i risparmi položiti prihranke v banko
depositare i libri alla biblioteca dati knjige v knjižnico
depositare la merce nel magazzino blago uskladiščiti

2. odložiti, odlagati, dati:
depositare la valigia a terra kovček odložiti na tla
il fiume ingrossato deposita il fango narasla reka odlaga blato

B) ➞ depositarsi v. rifl. (pres. mi depōsito) odlagati se

détour [detur] masculin ovinek, zavoj; (promet) obvoz; figuré izgovor

sans détours brez ovinkov, naravnost, odkrito
la route, la rivière fait un détour cesta, reka dela zavoj, ovinek
détour obligatoire (dans la circulation) obvezen obvoz (v prometu)
pas tant de détours, au fait! ne toliko ovinkov (ovinkarjenje), k stvari!
après bien des tours et détours po dolgem tavanju sem in tja
prendre beaucoup de détours najti mnogo izgovorov

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

Diabās -ae, m (Διάβας) Diabas, reka v Asiriji: Amm.

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.

Dnjeper samostalnik
(reka v vzhodni Evropi) ▸ Dnyeper [kelet-európai folyó]

Dnjester samostalnik
(reka v vzhodni Evropi) ▸ Dnyeszter [kelet-európai folyó]

dolžína (-e) f

1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
meriti po dolžini misurare per il lungo
šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza

2. durata:
dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
avt. zavorna dolžina spazio di frenata
geogr. zemljepisna dolžina longitudine

doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
doseči uspeh riuscire
doseči zmago vincere
doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
šport. doseči zadetek segnare

dovoliti glagol
1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyezLov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.

Draus (Plin.) ali Dravus (Fl.) -ī, m (prim. nem. Drau) Drava, panonska reka.

dréti (zobe) arrancar ; (iz kože) despellejar; desollar

reka dere el río es (ali está) rápido

drink² [driŋk] samostalnik
pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
sleng morje

in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
hard drink opojna pijača
soft drink brezalkoholna pijača
small drink pivo
to be on the drink popivati, pijančevati
to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
to take to drink začeti piti, postati pijanec
ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
long drink pijača iz visokega kozarca
ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin