Franja

stíl estilo m

v stilu (od) al estilo (de)
v velikem stilu en gran escala
časnikarski stil estilo periodístico
pisemski stil estilo epistolar
bočni (mešani, prosti, metuljček) stil plavanja estilo (de natación) a la marinera (mixto, libre, mariposa)
arabski (gotski, romanski, renesančni) stil estilo árabe (gótico, románico, renacimiento)

stile m

1. slog, stil:
stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
mobili di stile stilno pohištvo

2. štetje (časa), koledar:
stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
vestire con stile okusno se oblačiti

4. šport slog:
stile libero prosti slog, crawl

5. obl. kroj

6.
in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

7. stilet, bodalce

strel [é] moški spol (-a …)

1. iz strelnega orožja: der [Schuß] Schuss (milostni der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo Fangschuss, odbojni [Prellschuß] Prellschuss, oplazni [Krellschuß] Krellschuss, opozorilni [Warnschuß] Warnschuss, posamičen [Einzelschuß] Einzelschuss, poskusni [Probeschuß] Probeschuss, signalni [Signalschuß] Signalschuss, smrtni [Todesschuß] Todesschuss, strašilni [Schreckschuß] Schreckschuss, štartni [Startschuß] Startschuss, zaostali [Nachschuß] Nachschuss, iz bližine [Nahschuß] Nahschuss, iz daljave [Fernschuß] Fernschuss, iz puške [Gewehrschuß] Gewehrschuss, iz šibrovke [Schrotschuß] Schrotschuss, v glavo [Kopfschuß] Kopfschuss, v pleče lovstvo Blattschuss, v tilnik [Genickschuß] Genickschuss, z lokom [Bogenschuß] Bogenschuss)
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze (tudi figurativno)
smer strela die [Schußrichtung] Schussrichtung
na primernem mestu za strel [schußgerecht] schussgerecht
na ugodno razdaljo za strel se približati: bis auf [Schußnähe] Schussnähe
primeren za strel [schußgerecht] schussgerecht
pripravljen za strel [schußbereit] schussbereit
preluknjati s streli zerschießen
narediti luknjo v … s strelom ein Loch schießen in

2. šport der [Schuß] Schuss (na gol [Torschuß] Torschuss, od daleč [Weitschuß] Weitschuss); (met) der Wurf
prosti strel der Freistoß
kazenski strel der Strafstoß
vratarjev strel der Abstoß, Torabstoß
strel s kota der Eckball, der Eckstoß
strel z glavo der Kopfball
priložnost za strel die [Schußmöglichkeit] Schussmöglichkeit, die [Schußgelegenheit] Schussgelegenheit

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

tečáj curso m ; (deviz) cambío m ; geogr, el polo m ; (vrat) gozne m

prosti (uradni) tečaj cambio m libro (oficial)
borzni tečaj cotización f de Bolsa
dnevni tečaj cotización f del día, (deviz) cambio m del día
južni tečaj polo m sur, polo antártico, polo austral
severni tečaj polo norte
polet čez (severni) tečaj vuelo m transpolar
učni tečaj curso m
dopisni učni tečaj curso m por correo
tečaj za začetnike curso para principiantes
nadaljevalni tečaj curso de ampliación (de conocimientos)
intenzivni tečaj curso acelerado (ali de formación acelerada)
tečaj tujih jezikov curso de idiomas extranjeros
izobraževalni tečaj curso de formación
pripravljalni (izpopolnjevalni) tečaj curso preparatorio (de perfeccionamiento)
počitniški tečaj (za tujce) curso de vacaciones (para extranjeros)
vpisati se v tečaj inscribirse para (ali matricularse en) un curso

tek³ [é] moški spol (-a …) tehnika der Lauf, der Gang (hitri Schnellgang, polni Vollauf, povratni Rückwärtsgang, Rücklauf, prazni Leerlauf, prisilni Zwanglauf, prosti Leerlauf, prosti tek vozila Freilauf)
zaključni tek der Nachlaufweg
miren tek stroja, motorja: die Laufruhe
mrtvi tek toter Gang
… teka Lauf-, Gang-
(kakovost die Laufgüte, nemirnost die Laufunruhe, regulator der Gangregler, smer Laufrichtung)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
vdrževati v teku in Gang halten
v teku im Lauf
zavora s prostim tekom die Freilaufbremse
z rezervnim tekom mit Gangreserve
biti v prostem teku [leerlaufen] leer laufen

ték¹ (-a) m

1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
upočasniti tek rallentare la corsa
zasopel od teka trafelato dalla corsa
tek motorja corsa del motore
ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

2. v teku in, entro, nel corso di:
v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
v teku pogovora nel corso della conversazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
strojn. prosti tek ruota libera
avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
maratonski tek maratona
orientacijski tek orienteering
smučarski tek sci di fondo; fondo
štafetni tek staffetta
tek čez drn in strn cross (country)
tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
tek z ovirami corsa a ostacoli

ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

v teku en el (trans)curso de
v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
zbujajoč tek aperitivo
brez teka sin apetito, med inapetente
pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
dober tek! ¡buen provecho!
tek na 100 m carrera de cien metros
tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
tek na srednje proge carrera de medio fondo
tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
tek čez zapreke carrera de vallas
tek čez drn in strn cross(-country) m
smučarski tek carrera de esquí(es)
maratonski tek marathón m
štafetni tek carrera de relevos
prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
prazni tek (teh) marcha f en vacío
vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
biti v teku estar en acción
imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
spraviti govorico v tek fam hacerla correr
krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido

tiratōre m (f -trice) strelec:
franco tiratore gverilec, partizan; pren. prosti strelec (v parlamentu)
tiratore scelto voj. ostrostrelec, elitni strelec

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina

traduzione f

1. prevod; prevajanje:
una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
traduzione automatica strojno prevajanje
traduzione libera prosti prevod
traduzione letterale dobesedni prevod
traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje

2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov

3. biol., kem. prenos

tŕg (-a) m

1. (tržnica) mercato:
pokriti trg mercato coperto
ribji trg pescheria
bolšji trg mercato delle pulci
zelenjavni trg piazza delle erbe

2. piazza:
Kongresni trg Piazza del Congresso

3. borgo, borgata

4. ekon. mercato:
mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
črni trg mercato nero, borsa nera
odprti, prosti trg mercato libero
Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)

vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.

valj moški spol (-a …)

1. matematika der Zylinder (pokončni gerader, poševni schiefer)
plašč valja der Zylindermantel

2. tehnika der Zylinder, die Walze, die Rolle, del motorja: der Zylinder (barvni Farbwalze, čistilni Kehrwalze, dovajalni Lieferwalze, Speisewalze, gladilni Glättwalze, gonilni Treibrolle, grebenast Stufenrolle, grobi Vorwalze, gumijast Gummiwalze, hladilni Kühlzylinder, Kühlwalze, igelni Nadelzylinder, kompenzacijski, prosti Tänzerwalze, kontaktni Kontaktwalze, krtačni Bürstenwalze, lepilni Leimwalze, lesen obtežilni Holzdruckwalze, lomilni Brechwalze, merilni [Meßzylinder] Messzylinder, mlevni Mahlwalze, nanašalni Auftragswalze, napenjalni Spannrolle, nasprotni Gegenrolle, nihalni Pendelwalze, parni Dampfzylinder, perforirani, luknjasti Lochwalze, pisalni Schreibwalze, plavajoči Schwimmwalze, pleskarski Farbrolle, pločevinski Blechwalze, podajalni Vorschubwalze, pritisni Druckwalze, prosti Blindwalze, prosto vrteči se Laufrolle, protitlačni Gegendruckzylinder, ravnalni Richtrolle, rebričasti Riffelwalze, rezilni Messerwalze, snemalni Abstreichwalze, stiskalni [Preßwalze] Presswalze, [Preßrolle] Pressrolle, strižni Scherzylinder, tiskovni Druckzylinder, tračni Bandwalze, trosilni Streuwalze, vlažilni Feuchtwalze, vlečni Zugwalze, vodilni Durchzugwalze, Leitwalze, vračalni Rückstreifwalze, vroči Heißwalze, vrtilni Drehzylinder, zavorni Bremsrolle, Radzylinder, zgornji Oberwalze, zvračalni Kippzylinder, žlebičasti Rillenwalze, za nanašanje barve Farbauftragwalze, z gumijasto oblogo Gummizylinder, z vzorci Musterwalze)
nanesti/nanašati z valjem aufwalzen
valjati z navzkrižnimi valji friemeln

3.
gradbeništvo, arhitektura stebrni valj die Säulentrommel

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

vers¹ [vɛr] masculin stih, verz; pluriel pesništvo, poezija, pesmi

vers blancs pluriel stihi brez rime
vers libres prosti stihi (različnih mer)
aimer les vers ljubiti poezijo
faire des vers pesniti
vers boiteux šepav stih

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

vêrz vers moški spol

v verzih en vers
verzi brez rim vers blancs
prosti verzi vers libres
delati, kovati verze faire des vers, mettre en vers, versifier