Franja

čepic|a [é] ženski spol (-e …) die Mütze, -mütze (s cofom die Zipfelmütze, jakobinska Jakobinermütze, nočna Nachtmütze, službena Dienstmütze, volnena Wollmütze); die Kappe (jahalna Reitkappe, lovska Jagdkappe, norčevska Narrenkappe/Schellenkappe); pri ženski narodni noši večinoma: die Haube
sokolja čepica lovstvo die Falkenhaube
rastlinstvo, botanika koreninska čepica die Wurzelhaube
ščitek na čepici der Mützenschirm

čépica (-e) f obl. berretto, berretta:
baskovska čepica (berretto) basco
med. Hipokratova čepica berretto ippocratico, bendaggio
hist. jakobinska čepica berretto frigio
kolesarska čepica berretto da ciclista
bot. koreninska čepica cuffia, paleoriza
nočna čepica berretto da notte
norčevska čepica berretto da buffone, a sonagli
voj. vojaška čepica berretto militare, bustina

diktatur|a ženski spol (-e …) die Diktatur
plebiscitarna diktatura plebiszitäre Diktatur
diktatura proletariata Diktatur des Proletariats
-diktatur (jakobinska Jakobinerdiktatur, nacistična Nazidiktatur, vojaška Militärdiktatur)

električni tok moški spol fizika, elektrika (jakost toka) elektrische Stromstärke
cena električnega toka der Strompreis
dovod električnega toka die Stromzuführung
porabnik električnega toka der Stromverbraucher
proizvajalec električnega toka der Stromerzeuger

električno polje srednji spol fizika elektrisches Feld
jakost električnega polja elektrische Feldstärke

elektromagnet samostalnik
fizika (vrsta magneta) ▸ elektromágnes

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

grint moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Greiskraut, das Kreuzkraut (navadni Gemeines Greiskraut, abraščevolistni/ozkorogljati Eberrauten-Greiskraut, alpski Alpen-Greiskraut, divjakovški Gemswurz-Greiskraut, gozdni Wald-Greiskraut, kranjski Krainer Greiskraut, lepljivi Klebriges Greiskraut, močvirski Sumpf-Greiskraut, obirski Obir-Greiskraut, omanolistni Spatelblättriges Greiskraut, podlesni Hain-Greiskraut, potočni Krauses Greiskraut, predalpski Voralpen-Greiskraut, razkrečeni Spreizendes Greiskraut, rečni [Fluß] Fluss-Greiskraut, rukvični Raukenblättriges Greiskraut, sivi Weißgraues Greiskraut, šentjakobov Jakobs-Greiskraut, vodni Wasser-Greiskraut)

Iōsēph (Ĭōsēph), m indecl. (Ἰώσηπ[π]ος, Ἰώσηφ[ος]) Jožef

1. Jakobov in Rahelin sin: Iust., Vulg., Prud.

2. soprog Marije, Jezusove matere: Vulg.

Israēl (Isrāhēl) -ēlis, m in Israel, m indecl. Izrael = očak Jakob: Iust., Vulg., Prud. — Od tod Isrāēlīta in Isrāēlītēs -ae, m Izraelec, Jud: Vulg., Tert. — Od tod Isrāēlītis -idis, f Izraelka, Judinja: Vulg., Eccl.; adj. Isrāēlīticus 3 izraelski, judovski: Aug.

križ¹ moški spol (-a …) oblika: das Kreuz; na okenskih krilih: die Kreuzsprosse; pri kartah: das Kreuz, das Treff; tehnika pri tkanju: die Rispe
astronomija Južni križ das Kreuz des Südens, Südliches Kreuz
astronomija Severni križ das Kreuz des Nordens, Nördliches Kreuz
malteški križ Malteser Kreuz, tehnika das Malteserkreuzgetriebe
šmarni križ rastlinstvo, botanika (šentjakobski grint) das Jakobskraut
Rdeči križ Rotes Kreuz
tehnika das -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, Schrägkreuz, dvojni Doppelkreuz, kolutni Scheibenkreuz, koordinatni Koordinatenkreuz, osni Achsenkreuz, vrtljivi Drehkreuz)
nitni križ das Fadenkreuz
zastružni križ das Treibschneekreuz/Triebschneekreuz
kljukasti križ das Hakenkreuz
oblika križa die Kreuzform
v obliki križa kreuzförmig, kreuzartig
figurativno (deset let starosti) sedem križev siebzig Jahre

lest|ev [é] ženski spol (-ve …) die Leiter; nizka, stopničasta: Trittleiter; -leiter (dvokraka Bockleiter, Stehleiter, kljukasta Hakenleiter, za domačo rabo Haushaltsleiter, s klini Sprossenleiter, pleskarska Malerleiter, pletena Strickleiter, požarna Brandleiter, prislonska Anstelleiter, raztegljiva Schiebeleiter, Auszugsleiter, stopničasta Treppenleiter, strešna Dachleiter, vrtna Gartenleiter, vrvna Jakobsleiter, zložljiva Klappleiter)
nebeška lestev die Himmelsleiter
klin lestve die Leitersprosse

léstvica (-e) f

1. dem. od lestev scaletta; scala

2. (znaki na merilni napravi) scala;
lestvica na termometru scala del termometro

3. (razvrstitev) scala:
davčna lestvica scala delle imposte
plačilna lestvica scala dei salari, degli stipendi
vrednostna lestvica scala di valori

4. fiz. scala:
temperaturna lestvica scala della temperatura
Kelvinova, Celzijeva, Fahrenheitova, Reumurjeva lestvica scala Kelvin (assoluta), Celsius (centigrada), Fahrenheit, Reumur (ottantigrada)

5. geol.
potresna lestvica scala sismica, dei terremoti
Mercallijeva, Richterjeva lestvica scala Mercalli, Richter

6. meteor.
lestvica vetrov, Beaufortova lestvica scala del vento, scala Beaufort

7. min.
trdotna lestvica scala di durezza
Mohsova lestvica scala Mohs

8. šport. graduatoria (tudi ekst.); alp.
težavnostna lestvica scala delle difficoltà
jakostna lestvica gruppo di merito

9. muz. scala musicale:
celotonska, diatonična lestvica scala esatonica, diatonica (naturale)
durova, molova, kromatična lestvica scala maggiore, minore, cromatica

Lēvīta in Lēvītēs -ae, m (Lēvi, tretji sin očaka Jakoba)

1. Levít, Lévijev potomec: Levita ex tribu sacra Prud.

2. metaf. levít, diakon: Sid. — Od tod adj. Lēvīticus 3 Lévijev, levítski: genus, stirps Vulg., liber Leviticus Vulg. 3. Mojzesova knjiga. Lēvītis -idis, f Lévijeva, iz Lévijevega rodu: gens Prud. Levijevi potomci, Leviti.

lumineux, euse [-nö, z] adjectif svetleč, svetloben; svetel, sijajen; jasen

enseigne féminin lumineuse svetloben napis
cadran masculin lumineux svetlobno tevilčno kazalo (ure)
bouée féminin lumineuse (marine) svetlobna boja
puissance féminin lumineuse svetilnost, jakost svetlobe
publicité féminin, réclame féminin lumineuse svetlobna reklama
rayon masculin lumineux svetlobni žarek

lung [lʌŋ] samostalnik
anatomija pljučno krilo
množina pljuča
figurativno mestni nasadi in parki

medicina lung fever pljučnica
lung power jakost glasu
to shout at the top of one's lungs kričati na vse grlo

magnetno polje srednji spol fizika das Magnetfeld, magnetisches Feld
jakost magnetnega polja fizika magnetische Feldstärke
gostota magnetnega polja fizika magnetische [Flußdichte] Flussdichte, magnetische Induktion
zemeljsko magnetno polje erdmagnetisches Feld

manjš|i (-a, -o) majhen

1.
manjši od/kot kleiner, geringer als
za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
manjše zlo das kleinere Übel
izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen

2.
čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
vse manjši immer kleiner
vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner

3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig

4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
|
igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
priviti na manjšo jakost herunterschrauben
elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži

merílnik mesureur moški spol , appareil moški spol de mesure

merilnik jakosti toka (et) ampèremètre moški spol
merilnik šuma phonomètre moški spol
valovni merilnik ondemètre moški spol