Franja

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

assert [əsə́:t] prehodni glagol
trditi, izjaviti; braniti, zagovarjati; zahtevati

to assert o.s. zahtevati svojo pravico, preveč zahtevati; uveljaviti se, v ospredje siliti
to assert one's rights braniti svoje pravice

assestare

A) v. tr. (pres. assēsto)

1. urediti, pospraviti, poravnati:
assestare la propria stanza pospraviti svojo sobo

2. dati, zadati:
assestare un colpo, un pugno zadati udarec, udariti

B) ➞ assestarsi v. rifl. (pres. mi assēsto) namestiti se, vseliti se:
s'assestò ben bene nella poltrona udobno se je namestil v naslonjaču
assestarsi in un nuovo appartamento vseliti se v novo stanovanje

assettare

A) v. tr. (pres. assētto) urediti, urejati, poravnati, pospraviti:
assettare la propria camera urediti, pospraviti svojo sobo
assettare i capelli urediti si lase, počesati se

B) ➞ assettarsi v. rifl. (pres. mi assētto) urediti se, skrbno se obleči

assīdō (adsīdō) -ere -sēdī -sessum sesti (sedati), usesti (usedati) se; abs.: adsido: occurrunt servi Ter., simul adsidamus, si videtur Ci., consulares,... simul atque adsedisti, partem istam subselliorum... reliquerunt Ci., assidentem conspirati... circumsteterunt Suet.; poseb. o govorniku, ki sede po končanem govoru ali ker ne more dalje govoriti: peroravit aliquando; adsedit, surrexi ego Ci., postquam Cato adsedit S., subito adsedit Ci. je prenehal, je umolknil; evfem. sesti = počeniti (o psu, ki namerava opraviti svojo potrebo): Sen. ph.; kam? oz. kje? z adv.: surge, ego istic adsedero Pl., eo mulier assidat Ca., ut aves videre possint, ubi assidant Varr.; s praep.: ads. hic in ara Pl., ass. in loco inquinato Varr., in bibliotheca Ci., ads. in sella apud magistratum Pl., ads. super eam (aspidem) Ci., propter Tuberonem Ci.; z acc.: dexterā Adherbalem adsedit S. Adherbalu na desno, se (poleg sebe, oz. poleg njega) utrumque assidere iussit Aur.; z loc.: ass. humi Suet.

assise [asiz] féminin vrsta kamenja (v zgradbi); temelj géologie plast; figuré temelj, osnova; pluriel porotno sodišče; plenarna seja, skupščina, kongres, zasedanje

assises solides soliden, trden temelj
cour féminin d'assises porotno sodišče
passer devant les assises priti pred porotno sodišče
le jury des assises porotniki
tenir les assises annuelles imeti svojo letno (plenarno) zasedanje, skupščino

assistance [asistɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; sodelovanje; pomoč; skrbstvo; navzoči, poslušalstvo

l'Assistance (publique) dobrodelne ustanove, javna dobrodelnost
assistance aux aveugles skrbstvo za slepe
assistance à la jeunesse, à l'enfance mladinsko, otroško skrbstvo
assistance judiciaire brezplačna pravna pomoč (pri pravdnih stroških)
assistance médicale zdravstveno skrbstvo
assistance nombreuse, clairsemée, enthousiaste, hostile številno, redko, navdušeno, sovražno poslušalstvo
sa conférence a charmé l'assistance njegovo predavanje je očaralo poslušalce
son assistance aux cours est très irrégulière njegova navzočnost pri predavanjih je zelo neredna
promettre son assistance à quelqu'un komu svojo pomoč obljubiti
se prêter mutuellement assistance dans l'épreuve medsebojno si pomagati v težavah

assistō (adsistō) -ere, āstitī in adstitī

1. staviti se, postaviti (postavljati) se, stopiti (stopati) kam, pristopiti (pristopati) k čemu, h komu: adsiste ilico Pl., ego adsistam hinc altrinsecus Pl., alter istinc, alter hinc adsistite Pl., hic propter hunc adsiste Ter., accede, nate, adsiste Ci. poet., ads. propter aquilam S., cum in Sigeo ad Achillis tumulum astitisset Ci., ads. ad fores Ci., pone fores T., quem Turnus super adsistens V., ut contra omnes hostium copias in ponte unus adsisteret Ci., in publico in conspectu patris adsistere C. javno prikazovati se ob očetovi strani, ass. alicui supra humerum et deinde in capite Suet.; pesn. z dat. ali acc.: umbra cruenta Remi visa est assistere lecto O., pererro saepe forum, adsisto divinis H. pristopim k vedeževalcem, se mudim pri njih, consulum tribunalibus Italia et... provinciae adsisterent T. naj prihajajo pred..., ass. illas trabes Val. Fl., hos equos Stat.; pesn.: Daedalus... enavit ad Arctos Chalcidicaque... super adstitit arce V. se je ustavil; occ. postaviti se, stati (pokonci): ita iacĕre talum, ut rectus adsistat Ci., donec Laërtius heros astitit O., se tollere humo rectoque adsistere trunco O.

2. stati (pri, ob čem): milites, solito adsistentes ordine T., nemo observator nec castigator assistet Plin. iun., ads. ad epulas regis Ci. streči pri mizi, adsistunt contra certamina V., ass. in latus obliquum O. na stran nagnjen stati, cum inter ceteros Artabanus armatus assisteret Iust., ass. pro foribus Ap.; z dat.: ads. foribus principum Ci. v knežjih predsobah čakati, ads. regionibus Lucr., ass. arae Larum cubiculi Suet. nadzorništvo opravljati pri..., poseb. še o osebah, ki prisostvujejo javnim obravnavam, ne da bi imele tam kaj opraviti (večinoma v pt. pr. assistentes = astantes): iudices aut assistentes (sc. in iudicio) Q. okrog stoječi, okrog stoječe stranke, assistentium aures permulcere Q., assistentium fletus Iust.

3. (kot pomočnik) komu ob strani stati, pomoči (pomagati) komu, podpirati koga (poseb. kot zavetnik pred sodiščem): Icti., mihi assistat diligens aliquis aut peritus Q., si assiduus studiorum exactor astiterit Q., ut causae suae deprecator adsistat T. kot prosilec, s svojo prošnjo, assistebam Vareno Plin. iun.

assouvir [asuvir] verbe transitif (popolnoma) nasititi; figuré utešiti, po-, umiriti

s'assouvir umiriti se, utešiti se
assouvir sa faim utešiti si glad
assouvir sa curiosité nasititi svojo radovednost
assouvir sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo nad kom

assunto m

1. trditev, teza:
sostenere il proprio assunto podpreti, utemeljiti svojo trditev

2. naloga, obveznost:
mi sono liberato di un gravoso assunto rešil sem se težke naloge

assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)

s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah

atrás nazaj, navzad, ritensko; (po)prej

años atrás pred leti
hacia atrás nazaj
echado para atrás ohol in nadut
quedarse atrás zaostati
volverse atrás svojo besedo nazaj vzeti (snesti)
¡vuelva V. atrás! obrnite se!
hacerse de atrás ritensko iti

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

attend [əténd]

1. prehodni glagol (to)
paziti; postreči, skrbeti; spremljati; zdraviti; obiskovati; odgovoriti (na pismo); izvršiti (naročilo)

2. neprehodni glagol
biti prisoten, udeležiti se; redno zahajati; paziti; zasledovati; spremljati; uslišati

to attend to the door (ali bell) iti odpret vrata
it is attended by danger je nevarno
to attend to one's duties vršiti svojo dolžnost
the house was poorly attended gledališče je bilo na pol prazno
to attend school hoditi v šolo
to attend upon s.o. dvoriti komu, spremljati koga, skrbeti za koga
to attend to s.o. paziti na koga

attivo

A) agg.

1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
un uomo attivo aktiven človek
prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju

2. jezik tvoren, aktiven

3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
azienda attiva podjetje v aktivi
bilancia attiva aktivna bilanca

4. voj. aktiven (vojaška oseba):
servizio attivo aktivna služba

B) m

1. jezik aktiv, tvornik

2. ekon. aktiva:
segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus

3. polit. aktiv

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo

augur -guris, m (avis, prim. auspex) ptičegled(ec), avgur. Augures so bili v Rimu zelo spoštovana svečeniška družba, ki je bila sestavljena sprva iz dveh ali treh, po l. 300 iz 9, po Suli pa iz 15 članov, ki so pripadali najimenitnejšim rim. rodbinam; družba se je dopolnjevala po kooptaciji. Avguri so s svojo vedo razodevali prihodnost; vedeževali so iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja, pa tudi iz raznih nebesnih prikazni idr.: Varr., Ci., L., augures sunt, qui volatus avium et voces intendunt Isid., quinque genera signorum observant augures: ex caelo, ex avibus, ex tripudiis, ex quadrupedibus, ex diris Fest. Od tod pesn. sinekdoha = vedež(evalec), prerok: Acc. ap. Gell., aug. Apollo, Phoebus H., Argivus (= Amphiaraus) H., aug. veri providus Thestorides (= Calchas) O., aug. nocturnae imaginis O. razlagalec nočne (sanjske) prikazni, tibi iam videor Dodonā verior augur? Pr., pessimus in dubiis augur timor Stat.; kot fem. = prerokinja: aquae augur annosa cornix H. dež napovedujoča, simque augur cassa futuri! Stat.; kot neutr.: oracla augura Acc. ap. Non. prerokujoča (prim.: hic, haec, hoc augur Prob.).

Opomba: Po P. F. je augur „ab avibus gerendoque dictus“ (torej = aviger); od tod st.lat. obl. auger: Prisc.

autorità f

1. pravo moč, oblast:
l'autorità della legge moč zakona
non riconoscere nessuna autorità ne priznavati nobene oblasti
agire d'autorità ravnati, ukrepati na osnovi zakonite oblasti
autorità legislativa zakonodajna oblast
autorità giudiziaria sodna oblast
autorità costituita zakonita oblast

2. predstavnik oblasti

3. avtoriteta, ugled, veljava, vpliv:
abusare della propria autorità zlorabljati svojo avtoriteto
è un'autorità nel campo matematico v matematiki je avtoriteta

autorité [otɔrite] féminin (zakonita) oblast; moč, veljava, ugled; vpliv; vplivna oseba, veljak, priznan strokovnjak, znanstvenik, avtoriteta

régime masculin d'autorité avtoritaren režim
autorité administrative, compétente, exécutive, de justice upravna, pristojna, izvršna, sodna oblast
autorité de contrôle, de surveillance nadzorna oblast
autorité suprême najvišja oblast
autorité de tutelle skrbniška, varuška oblast
de sa propre autorité samolastno, sam od sebe
autorités civiles, militaires et religieuses civilne, vojaške in cerkvene oblasti
abus masculin d'autorité zloraba oblasti
abuser de son autorité zlorabljati svojo oblast
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravno moč
avoir autorité sur quelqu'un imeti oblast nad kom
faire autorité imeti veljavo, biti odločilen, veljati za avtoriteto
jouir d'une grande autorité uživati velik ugled

avachir [avašir] verbe transitif deformirati

avachir quelqu'un pomehkužiti koga, vzeti mu vso življenjsko silo, energijo
s'avachir omehčati se, obrabiti se, deformirati se; postati ohlapen; familier izgubiti svojo moč, svoj polet, zapustiti se, pomehkužiti se
s'avachir à ne rien faire pomehkužiti se od brezdelja