Franja

Attius 3 Atij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji; kot namestnik v Galiji togati od l. 50 je l. 49 stopil na Pompejevo stran in padel pri Mundi: Ci., C.

2. P. Attius Varus Publij Atij Var, pompejevec, l. 49 je poskušal ubraniti Cezarju Picensko; v Afriki je bil premagan od Kuriona, padel je pri Mundi: Ci., C., Lucan. — Od tod adj. Attiānus 3 Atijev: legiones Ci., milites C. — Prim. Accius.

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

augur -guris, m (avis, prim. auspex) ptičegled(ec), avgur. Augures so bili v Rimu zelo spoštovana svečeniška družba, ki je bila sestavljena sprva iz dveh ali treh, po l. 300 iz 9, po Suli pa iz 15 članov, ki so pripadali najimenitnejšim rim. rodbinam; družba se je dopolnjevala po kooptaciji. Avguri so s svojo vedo razodevali prihodnost; vedeževali so iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja, pa tudi iz raznih nebesnih prikazni idr.: Varr., Ci., L., augures sunt, qui volatus avium et voces intendunt Isid., quinque genera signorum observant augures: ex caelo, ex avibus, ex tripudiis, ex quadrupedibus, ex diris Fest. Od tod pesn. sinekdoha = vedež(evalec), prerok: Acc. ap. Gell., aug. Apollo, Phoebus H., Argivus (= Amphiaraus) H., aug. veri providus Thestorides (= Calchas) O., aug. nocturnae imaginis O. razlagalec nočne (sanjske) prikazni, tibi iam videor Dodonā verior augur? Pr., pessimus in dubiis augur timor Stat.; kot fem. = prerokinja: aquae augur annosa cornix H. dež napovedujoča, simque augur cassa futuri! Stat.; kot neutr.: oracla augura Acc. ap. Non. prerokujoča (prim.: hic, haec, hoc augur Prob.).

Opomba: Po P. F. je augur „ab avibus gerendoque dictus“ (torej = aviger); od tod st.lat. obl. auger: Prisc.

Augustīnus -ī, m Avguštin, rim. priimek, npr. D. Aurelius Augustinus Decij Avrelij Avguštin, lat. cerkveni pisatelj, roj. 13. XI. l. 354 po Kr. v numidijskem mestu Tagasti, umrl l. 430.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

Aurēliānus -ī, m Avrelijan, rim. priimek, npr.

1. L. Domitius Aurelianus Lucij Domicij Avrelijan, rim. ces. od l. 270 do 275 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.; od tod adj. Aurēliānus 3 Avrelijanov: argentei Vop. pod ces. Avrelijanom kovani srebrniki; Aurēliānēnsis urbs (zdaj Orléans) Avrelijanovo mesto: Sid.

2. Caelius Aurelianus, gl. Caelius.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

Aurunculēius 3 Avrunkulej(ev), ime rim. rodu; znan je L. Aurunculeius Cotta Lucij Avrunkulej Kota, Cezarjev podpoveljnik, ki je padel v bitki zoper Ambioriga: C.

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

autenticità f avtentičnost, pristnost, verodostojnost:
dubitare dell'autenticità di una dichiarazione dvomiti o verodostojnosti izjave
l' autenticità di un'opera letteraria, musicale izvirnost književnega, glasbenega dela

authorize [ɔ́:ɵəraiz] prehodni glagol
pooblastiti, dati pravico; odobriti

the Authorized Version odobrena izdaja prevoda sv. pisma iz l. 1611

Autrōnius 3 Avtronij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Autronius Paetus Publij Avtronij Pet(us), Katilinov tovariš, kot consul designatus l. 65 obsojen zaradi kupovanja glasov: Ci. (ta ga omenja tudi kot govornika), S.; pl. Autronii Ci. apel. = ljudje Avtronijeve vrste. Od tod adj. Autrōniānus 3 Avtronijev: domus Ci. ep.

avion [avjɔ̃] masculin letalo, avion

par avion z letalom, z letalsko pošto
lettre féminin par avion z letalsko pošto poslano pismo
avion ambulance, avion-hôpital masculin sanitetno letalo
avion amphibie vodno in kopno, amfibijsko letalo
avion d'assaut bojno letalo
avion d'attaque en piqué strmoglavec, štuka
avion bimoteur, monomoteur, quadrimoteur dvomotorno, enomotorno, štirimotorno letalo
avion biplace, monoplace dvo-, enosedežno l.
(avion) biplan masculin dvokrovno l.
avion biréacteur dvomotorno reaktivno l.
avion de bombardement bombnik
avion de chasse, d'interception lovsko l.
avion commercial, d'escorte, postal trgovsko, spremstveno, poštno l.
avion-école masculin, avion d'entraînement, d'instruction šolsko letalo
avion lanceur, porteur matično letalo
avion d'observation opazovalno, izvidniško l.
avion de première ligne frontno, borbeno l.
avion publicitaire reklamno l.
avion à réaction reaktivno l.
avion de reconnaissance izvidniško l.
avion remorqueur vlečno l.
avion supersonique nadzvočno l.
avion télécommandé, téléguidé daljnovodeno l.
avion de tourisme, avion de transport turistično, prevozno l.
avion de transport militaire, de troupes letalo za prevoz čet
avion (de transport) de passagers potniško l.
abri masculin contre avions protiletalsko zaklonišče
attaque féminin par avions letalski napad
défense féminin contre avions (D. C. A.) protiletalska obramba
détection féminin des avions odkrivanje, opazitev letal
équipage masculin, passagers masculin pluriel d'un avion posadka, potniki letala
monter en avion stopiti v letalo
prendre l'avion uporabiti letalo, peljati se z letalom, leteti

avril [avril] masculin april

au mois d'avril v (mesecu) aprilu
poisson masculin d'avril aprilska šala
donner, faire un poisson d'avril à quelqu'un koga potegniti za l. april

avtogén autogène

avtogeno varjenje soudure ženski spol (à l') autogène
avtogeno rezanje découpage moški spol autogène

avus, st.lat. avos, -ī, m (prim. lat. avia, avītus, avunculus)

1. ded, stari oče: et proavus L. Murenae et avus praetor fuit Ci., avorum memoria L. za dedov, avus maternus V., L. idr., paternus Plin. iun. idr.; pren. = proavus, praded: Ci. (pro Scauro 32).

2. sinekdoha prednik: quod avus tibi paternus fuit atque maternus, olim qui magnis legionibus imperitarent H., avi magni V., veterum effigies ex ordine avorum V., avis atavisque potens V., avi intonsi, immensi O., medii O. = med začetnikom rodu in nasledniki, clarum nomen avorum O., avi nobiles Sen. tr., triumphales T.; o čebelah: avi numerantur avorum V.

3. met. v pl. avi dedec, dedek = volnato ali lasasto seme nekaterih rastlin: Ap. h.

Opomba: Sinkop. gen. pl. avôm ali avûm: Stat.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

Bacchiadae -arum, m (Βακχιάδαι) Bakhiadi, korint. dinastija, ki se je začela s Heraklidom Bakhidom l. 924; ukinil jo je Kipsel l. 657: O., Plin.

Bacchylidēs -is, m (Βακχυλίδης) Bakhilid, gr. pesnik (ἀκμή ok. l. 470) z otoka Ceje (Cea, Ceos), bratranec pesnika Simonida: Amm.; od tod adj. Bacchylidīus 3 (Βακχυλίδειος) Bakhilidov, bakhilidski: metrum (= hiperkatalektični trohejski dimeter) Serv.