Franja

guicol

teatro guicol lutkovno gledališče
muñeco (figura) de guicol marioneta, lutka

habilis -e (habēre)

I. ki se lahko v roke vzame, v rokah ima ali drži, ročen, priročen, gibčen, gibek, prožen, gibljiv: arma Ci., arcus, ensis V., galea V. lahka, gladius brevitate (zaradi kratkosti) h. L., h. currus O. ki se z lahkoto premika, h. papillae O. ki polnijo roko, navis velis h. T. lahko jadrajoča; o osebah: natam habilem circumligat hastae V. lahko, (puellam) dic habilem, quaecumque brevis O., haec habilis brevitate suā est O.; enalaga: habilis membris venit vigor (= habilibus membris venit vigor) V. gibčnim udom.

II. metaf. primeren, pripraven, ustrezen, spreten, sposoben, zmožen, goden, dober, uren, živahen, čvrst, čil:

1. (fizično)
a) o stvareh ali pojmih: corpus minus h. Vell. hiravo, iuventa T. godna za možitev; z dat.: figura corporis habilis et apta ingenio humano Ci., aetas feturae h. V. sposobna za pleme, vites pinguibus terris habiles V., postquam habilis lateri clipeus loricaque tergo est V. je ustrezno nadet, aetas bello h. O.; z dat. gerundii ali gerundivi: rubens (ferrum) non est habile tundendo Plin. se ne da dobro kovati, nidi (hirundinum) occultandis habiles pullis Plin.; z ad: calceus habilis et aptus ad pedem Ci., gladius ad propiorem h. pugnam L., h. ad terga pharetra Val. Fl., ad usum h. (ferrum) T., loca habilia ad plantandum Amm.; z in z acc.: naves habiles in omnia (za vse), quae usus posceret Fl.
b) o osebah z dat.: gens equis tantum habilis L. le za ježo sposoben, h. armis Vell. sposoben za orožje, exercitus h. gubernaculo Vell. ki se mu lahko poveljuje, h. militiae Cu. sposoben za vojaško službo, proelio T. sposoben za boj, lectuli otio quam labori proeliorum habilior Val. Max.; tudi z dat. personae: vicina seni non habilis Lyco H.; z dat. gerundiva: nondum portandis habiles gravioribus armis Sil.; z ad: habiles ad aratra Labici Sil., ad latrocinia magis quam aperto habiles Marti Amm.; z inf.: Grais habiles pugnamque lacessere pinus Lucan., plaudenti habiles Caryae resonare Dianae Stat.

2. pren.:
a) o stvareh ali pojmih: negotia Sen. ph., numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L.
b) o osebah z dat.: h. publico muneri Suet.; z dat. gerundivi: h. capessendae rei publicae T. sposoben za politično delovanje; z ad z gerundijem: habilior ad inveniendum Q.; z in z abl.: sunt autem quidam ita in eisdem rebus habiles, ut … Ci. — Adv. habiliter lahko, spretno, urno: L. epit., Mel.

halm|a ženski spol (-e …) das Halmaspiel, das Halma
figura za halmo die Halmafigur, der Halmastein
plošča za halmo das Halmabrett

homotétičen (-čna -o) adj. mat. omotetico:
homotetična figura figura omotetica

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

idealiziran pridevnik
(olepšan) ▸ idealizáltMorda pa se motim in imam preveč idealizirano podobo pravnega svetovalca. ▸ Talán tévedek, és túlságosan idealizált képet alkotok a jogi tanácsadóról.
Narava je bila v nasprotju z mestnim življenjem idealizirana – nedotaknjen raj na zemlji. ▸ kontrastivno zanimivo A természetet a városi élettel szemben érintetlen földi paradicsomként idealizálták.

igráti (se) jugar

igrati biljard (šah, tenis) jugar al billar (al ajedrez, al tenis)
igrati instrument (klavir, violino) tocar un instrumento musical (el piano, el violín)
igrati (se) z lista (glas) repentizar
igrati fair jugar limpio
igrati karte jugar a los naipes (ali a las cartas)
igrati žalostno vlogo (fig) jugar triste figura
igrati film proyectar una película
igrati na borzi jugar a la Bolsa
igrati velikega gospoda darse aires de gran señor
igrati (gledališko) vlogo desempeñar (ali interpretar) un papel
igrati komedijo (fig) hacer la (ali una) comedia
igrati se z besedami hacer juegos de palabras
igrati se z ognjem (z zdravjem) jugar con fuego (con la salud)
igraje se naučiti aprender jugando

imbecille

A) agg.

1. psihol. imbecilen

2. pren. slabš. neumen, bedast, topoglav

B) m, f

1. psihol. imbecil

2. pren. slabš. bedak, trapa; tepec, idiot:
fare la figura dell'imbecille izpasti bedak
passa per un imbecille imajo ga za bedaka

īn-figūrātus 3 (in, figūra) brezobličen, brezpodoben (= gr. ἀνείδεος): Eccl.

īn-suāvis -e, neprijeten, neljub: vita Ci., littera insuavissima Ci. zelo neblagoglasna, praepositio Ci., aqua Vitr., odor Col., voces Gell., figura Amm., herba cibo non insuavis Plin., cuius eloquentia non insuavis est Lact.; o osebah: quod nisi concedas, habeare insuavis H. veljaš za neprijetnega človeka.

īn-sulsus 3, adv. -ē (in [priv.], salsus)

1. „neslan“, torej neokusen: aut poterit comedi insulsum, quod non est sale conditum Vulg., si cibus insulsior fuerit, contristamur Hier., amurca i. Col., o gulam insulsam Ci. ep. ki mu ugajajo neokusne stvari; klas. le metaf. neokusen, nedovtipen, pust, omleden, suhoparen: Epicharmus acutus neque insulsus homo Ci. ne brez „soli“ = dovtipnosti, genus ridiculi Ci., adulescens Ci., insulsissimus homo Cat., baro Petr., stultitia Pl., insulsior figura Tert., qui te ex insulso salsum feci operā meā Pl., multa insulse dicuntur Ci., non insulse interpretari Ci., multa gerere crudeliter et insulse Eutr., locus non minus insulse quam absurde commentus Ap., nihil potest dici insulsius Gell., postea hoc etiam addidit insulsissime Gell.; subst. īnsulsae -ārum, f (sc. mulieres) beb(k)e: Ci. ep.

interrogātiō -ōnis, f (interrogāre)

1. vprašanje: publicanorum causam stultissimis interrogationibus impediebat C., interrogationes tribuni L. (subjektni gen.), loquacitas paucis interrogationibus inretita Ci., interrogationes faciles Ci., cum responsio ab interrogatione dissentit Q., tertia interrogatione poscere victoriam omnium bellorum Iust., interrogationes Socratis Q.

2. occ.
a) izpraševanje, spraševanje, zasliševanje, zaslišba (jur. t. t.): Q., testium T. (objektni gen.) zaslišanje prič, concludam iam interrogationem meam Ci. ep.
b) kot ret. t. t.: vprašanje kot govorna figura: Q.
c) kot dialektični t. t.: vprašanje v izvajanjih, sklepih, sklep, silogizem: Sen. ph., fallaces et captiosae interrogationes Ci., genus interrogationis ignavum Ci., occurrere interrogationibus eorum Ci.
č) kot jur. t. t. pogodba, pogodilo: ille non est interrogatione contentus Sen. ph.

jednòkrok -a -o: -a figura figura, ki jo na šahovnici pomikamo za eno polje

junáški heroico

junaško dejanje acción f heroica; heroicidad f
junaška pesem poema m heroico
junaška postava figura f heroica
junaški tenor tenor m dramático

kralj samostalnik
1. (vladar) ▸ királyVstaja proti kralju je izbruhnila januarja 1820. ▸ A király elleni lázadás 1820 januárjában tört ki.
Friderik IX. je bil danski kralj med letoma 1947 in 1972. ▸ IX. Frigyes Dánia királya volt 1947 és 1972 között.

2. (najpomembnejši predstavnik) ▸ királyNovinarji so igralca razglasili za kralja hitre prehrane. ▸ A színészt az újságírók a gyorséttermek királyává nyilvánították.Jelene poznamo kot veličastne in vzvišene kralje gozdov. ▸ A szarvasokat az erdők fenséges és büszke királyaiként ismerjük.
Necenjeni slikar je postal kralj ponarejevalcev. ▸ Az el nem ismert festő a hamisítók királya lett.
Sopomenke: mogotec

3. (šahovska figura) ▸ királyČrni je žrtvoval figuro za napad na nasprotnikovega kralja. ▸ A fekete feláldozott egy figurát a király megtámadására. Kralj gre na položaj trdnjave, trdnjava pa na položaj kralja. ▸ A király a bástya, a bástya pedig a király helyére lép.

4. (igralna karta) ▸ királyV rokah je držal karto križevega kralja. ▸ A treff királyt tartotta a kezében.Vrednost asa je 4 točke, kralja 3 točke, dame 3 točke in fanta 1 točka. ▸ Az ász 4-et, a király 3-at, a dáma 2-t, a bubi pedig 1 pontot ér.

kraljica samostalnik
1. (vladarka) ▸ királynőV obdobju vladavine kraljice Viktorije je nastajal tako imenovani drugi imperij. ▸ Viktória királynő uralkodása idején jött létre az úgynevezett második birodalom.Če bo nasledila prestol, kot je pričakovano, bo postala prva belgijska kraljica regentka. ▸ Ha a várakozás szerint a trónra lép, akkor ő lesz Belgium első királynője.

2. (kraljeva žena) ▸ királynéSedanja španska kraljica Sofia, žena kralja Juana Carlosa, je grškega rodu. ▸ Sofia jelenlegi spanyol királyné, János Károly király felesége görög származású.Kralj in kraljica po dolgotrajnem čakanju dobita hčer in priredita zabavo. ▸ A királynak és a királynénak hosszas várakozás után lánya születik, és mulatságot szerveznek.

3. (najpomembnejša predstavnica) ▸ királynőV svetu sta bili nesporni kraljici mode Elsa Schiaparelli in Coco Chanel. ▸ Elsa Schiaparelli és Coco Chanel voltak a divat vitathatatlan királynői.
Madonna še vedno velja za kraljico popa. ▸ Madonna még mindig a pop királynőjének számít.
Film je narejen po odlični knjigi kraljice detektivk Agathe Christie. ▸ A filmet a detektívregények királynője, Agatha Christie kiváló könyve alapján készítették.

4. (zmagovalka tekmovanja) ▸ királynőPreden je postala velika hollywoodska zvezda, je bila tudi lepotna kraljica. ▸ Mielőtt hollywoodi sztár lett, szépségkirálynő volt.Leta 2018 smo tradicionalno ponosno okronali že 11. mlečno kraljico. ▸ 2018-ban a hagyományok szerint immár a 11. tejkirálynőt koronáztuk meg büszkén.
5. (pomembna panoga ali disciplina) ▸ király, királynőTajski boks je kraljica borilnih športov, saj je pri njem dovoljeno tako rekoč vse. ▸ A thai boksz a küzdősportok királya, hiszen itt úgyszólván minden megengedett.
Patologija je kraljica medicinskih znanosti 19. stoletja. ▸ A patológia a 19. századi orvostudományok királynője.
Košarka je kraljica iger z žogo. ▸ A kosárlabda a labdasportok királynője.

6. (šahovska figura) ▸ vezér, királynőZačasno je žrtvoval kraljico za trdnjavo in v treh potezah osvojilo čisto figuro. ▸ Átmenetileg feláldozta a vezérét a bástyáért, és három lépésben nyert egy tisztet.
Obranil se je, toda za kraljico je dobil le trdnjavo in lahko figuro. ▸ Védekezett, de a vezérért egy bástyát és egy könnyűtisztet kapott.

7. (samica) ▸ királynő Kraljica termitov je rekorderka po številu izleženih jajčec. ▸ A termeszkirálynőé a lerakott peték számának rekordja.
Vsako mravljišče ima vsaj eno kraljico. ▸ Minden hangyabolynak van legalább egy királynője.
Delavke in kraljica imajo strupeno želo, s katerim se branijo, kadar so v nevarnosti. ▸ A dolgozóknak és a királynőnek mérgező a fullánkja, azzal védekeznek, ha veszélybe kerülnek.

8. (igralna karta) ▸ dáma
Ful s tremi fanti in parom kraljic so najboljše karte, ki sem jih dobil nocoj. ▸ A full három bubival és egy dámapárral volt a legjobb mai lapom.
Ta igralna karta premaga tako kralja kot kraljico in je živa prispodoba komikov. ▸ Ez a kártya üti a királyt, a dámát, és a komikusok élő szimbóluma.

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.

lenticula -ae, f (demin. lēns, lentis)

1. lečica: Cels., Pall., Veg., Aug.

2. metaf.
a) lečasta podoba kake stvari: figura oblonga maxime probatur, deinde quae vocatur lenticula (z inačico lentecula) Plin.
b) lečasta posoda: Ambr., Isid., vasa fictilia, a similitudine quas lenticulas vocant Cels., l. olei Vulg. lečasta oljenka = lečast vrč za olje.
c) lečica = pega (na licu): lenticulam tollunt galbanum et nitrum Cels., in nare prima veluti lenticula Plin.

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte