Franja

ektoparazit [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (zunanji zajedalec) der Ektoparasit

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

exedra -ae, f (gr. ἐξέδρα)

1. „zunanji sedež“, eksedra, napol okrogla, spredaj odprta, pokrita dvorana s sedeži ob stebriščih gimnazijev, kjer so imeli filozofi svoje znanstvene razgovore: Vitr., od tod pren. govorilnica, salon: Vitr., Q., Dig., offendi eum sedentem in exedra et cum C. Velleio senatore disputantem Ci.

2. v krščanskih cerkvah = kor: Aug.

3. kletka, ptičnica: Varr.

false¹ [fɔ:ls] pridevnik (falsely prislov)
nepravi, napačen; lažniv, varljiv, potuhnjen; nezvest, izdajalski; zmoten; neosnovan, netočen; nezakonit; umeten, ponarejen

false keel zunanji gredelj
false key kljukec, odpirač
false pretences lažne obliube
to sail under false colours pluti pod lažno zastavo; figurativno šopiriti se s pavjim perjem
to take a false step spotakniti se
false alarm prazen preplah
to be false to one's promise ne izpolniti obljube
false bottom dvojno dno

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.

imitātrīx -īcis, f (k imitātor) posnemovalka: Plin., i. ales O.(oponašajoča) papiga, imitatrix boni voluptas Ci. ki slepo posnema le zunanji videz … , fama, gloriae i. Ci.

īn-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere) dejati, spraviti v kaj, tj. zmešati s čim, da dobi drugo moč, barvo, okus in izgubi ali vsaj spremeni svojo prvotno naravno kakovost.

I. splošno: hoc (dictamno) fusum labris splendentibus amnem (= aquam) inficit V. da vodi (jesenjakovo) moč (s tem da iztisne sok iz stebel in ga vlije v vodo), pinnas, quas meo gremio nectaris fontis infeci Ap. sem poškropil z nektarsko studenčnico, carnes lasere infectae Ap. s sokom pripravljeno, alieno sapore infici Plin. drug okus dobiti (po olivah), mel infectum fronde Plin. ki je dobil okus po listju; pesn.: Scythas tepidā Phoebus inficiet rotā Sen. tr. bo razsvetlil in ogrel.

— II. poseb.

1. z barvo napojiti, (po)barvati: Pr., Iuv., Stat., Ap., Ph., Sen. rh., Sen. ph., Amm., Lact., Britanni se vitro inficiunt C., Britanni vitro corpora (po telesu) infecti Mel., palpebrae infectae mulieribus Plin., lumina caeruleis infecta notis Cl., lanas inf. Plin., infecta conchylio lana Plin., ora pallor inficit H. bledica ga obleti, lice mu obledi, infectae pallore genae Cl. obledeli lici, ora rubor inficit Lucan. rdečica ga obleti (polije), lice (mu) zardi, niveas infecerat igni solque pudorque genus Cl. sta bila oblila lici z rdečico, virgo deducta marito inficitur teneras, ore rubente, genas Tib., rivos sanguine H. ali undas hostili cruore Val. Max., aequor sanguine infectum H., maria infecta Plin. iun., caede manūs inf. Suet., quem locum Galba moriens sanguine infecerat T., arma sanguine infecta V., aequora limo campis inf. Sil., nigri volumina fumi infecere diem O. so potemnili, arcus (mavrica) inficit caelum O., infecti sole populi Plin. ogoreli, (Phoebus) flammā propiore nudos inficit Indos Sen. tr., (Megaera) Phoebi serenos inficit radios Cl., nox oculorum infecerat ignes Cl. je potemnila ognjevite oči; metaf. napojiti, prepojiti, navda(ja)ti: (puer) iam infici debet iis artibus, quas si dum est tener combiberit, ad maiora veniet paratior Ci. (podoba vzeta od barvanja bele volne) mora biti prepojen, infectum eluitur scelus V. ki jih je (kakor barva volno) popolnoma prepojila (prevzela), quemadmodum lana quosdam colores semel ducit, quosdam nisi saepius macerata et recocta non perbibit: sic alias disciplinas ingenia, quum accepere, protinus praestant; haec (sc. sapientia) nisi alte descendit et diu sedit et animum non coloravit, sed infecit, nihil ex his, quae promiserat, praestat Sen. ph. ni dala popolnoma druge barve, ampak le zunanji blesk, animum sapientiā inf. Sen. ph., caput senectā Tib., aliquem consuetudo inf. Sen. ph.

2. s škodljivo snovjo, s strupom zmešati ali napojiti = (za)strupiti: quique halitus exit ore niger Stygio vitiatas inficit herbas O., (morbus) infecit pabula tabo V., nos sagittas tingimus ... flumina inficimus Plin., ubi fontes potu infecit (serpens) Sen. ph., pocula veneno infecta Iust., infice tabe tuā natarum Cecropis unam O., maria veneno inf. Suet.; pesn.: Gorgoneis Alecto infecta venenis V. s strupenimi kačami na glavi (nam. las), gadolasa.

3. metaf. (o)kužiti, oskruniti (oskrunjati), (o)madeževati: nos umbris, deliciis, otio, languore animum infecimus Ci., teneros animos inficiunt, ut volunt Ci., ut cupiditatibus principum et vitiis infici solet tota civitas, sic emendari et corrigi continentiā Ci., crebrae muliebribus blandimentis infectae epistulae T. prepojena, luxu infici Cu., qui hinc integri et sinceri Romam eunt ... imbuti illinc et infecti Romanis delenimentis redeunt L., rex hostium artibus infectus T., homines superstitione infecti T., vereor, ne hoc, quod infectum est, serpat longius Ci. sedanja okuženost = že storjena škoda, civitatem vitiis inf. Ci., mores inf. Plin. iun., diu in istis vitiis iacuimus; elui difficile est: non enim inquinati (omadeževani) sumus, sed infecti (okuženi) Sen. ph.

izglèd (-éda) m

1. pog. (zunanja podoba, videz) aspetto, apparenza:
zunanji izgled aspetto esteriore
na izgled all'apparenza, apparentemente

2. izgledi publ. (možnost, upanje) chance; probabilità, possibilità (di successo):
biti brez izgledov non avere chance

karton¹ [ó] moški spol (-a …) der Karton; material: der Karton, die Pappe, der Papp(en)deckel, Pappkarton; -karton (formatni Formatkarton, za mleko Milchkarton, lepljen Klebekarton, sivi Schrenzkarton, zunanji Umkarton, žakardski Jacquardkarton)
kompaktni karton die Vollpappe
valoviti karton die Wellpappe

kot¹ [ó] moški spol (-a …)

1. (vogal) die Ecke; v hiši: die Ecke, Winkel
jedilni kot die [Eßecke] Essecke
Bogkov kot der Herrgottswinkel
v kotu in der Ecke

2. matematika der Winkel; -winkel (notranji Innenwinkel, odklonski Ablenkwinkel, trenja/torni Reibungswinkel, zunanji Außenwinkel)
simetrala kota matematika die Winkelhalbierende
ki ohranja kote winkeltreu
z mnogimi koti winkelig
z ostrim kotom schrägwinkelig
merjenje kotov die Winkelmessung
priprava za merjenje kotov das [Winkelmeßinstrument] Winkelmessinstrument

3.
naklonski kot (nagib) die Neigung
merilec naklonskega kota der Neigungsmesser; (padec) das Gefälle, v skalni steni: die Verschneidung

4.
zorni kot der Gesichtswinkel
mrtvi kot toter Winkel

lák (-a) m

1. vernice; lacca:
nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
obrizgati z lakom spruzzare la vernice
topilo za lak solvente
tovarna lakov fabbrica di vernici
brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
kozm. lak za lase lacca, fissatore
kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica

2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice

lesk [ê] moški spol (-a …) der Glanz, -glanz (biserni Perlenglanz, svilnati Mattglanz, Seidenglanz, trajni Dauerglanz, visoki Hochglanz)
zunanji lesk figurativno die Tünche
odvzeti lesk (čemu) (etwas) abziehen, blindmachen
brez leska matt
ki je izgubil lesk stumpf, glanzlos, tot
merilnik leska der Glanzmesser
sredstvo za povečanje leska das Glanzmittel
z leskom glänzend, Glanz-
(papir das Glanzpapier)
s svilnatim leskom seidenglänzend
z biserovinastim leskom perlmuttglänzend

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

meniskus samostalnik
1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkuszPrvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus

2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet.

minist|er moški spol (-ra …) der Minister (bivši Exminister, brez listnice Minister ohne Geschäftsbereich, Minister ohne Portefeuille, za promet Verkehrsminister, notranji Innenminister, zunanji Außenminister, obrambni Verteidigungsminister, pravosodni Justizminister, resorni Fachminister, Ressortminister, zvezni Bundesminister)
pooblaščeni minist bevollmächtigter Minister

miníster minister, VB Secretary of State, ZDA Secretary

finančni miníster Minister of Finance, VB Chancellor of the Exchequer, ZDA Secretary of the Treasury
notranji miníster VB Secretary of State for Home Affairs, Home Secretary; Minister of the Interior
zunanji miníster VB Secretary of State for Foreign Affairs, Foreign Secretary, ZDA State Secretary, Secretary of State
miníster brez listnice Minister without Portfolio
prosvetni miníster Minister of Education
poštni miníster VB Postmaster General
vojni miníster War Secretary, Minister for War, VB Secretary of State for War
miníster za zdravstvo Minister of Health
pravosodni miníster Minister of Justice
miníster za trgovino Minister of Commerce, VB president of the Board of Trade
miníster za delo Minister of Labour
miníster za letalstvo Air Minister
mornariški miníster VB First Lord of the Admiralty, ZDA Secretary of the Navy
miníster za prehrano Minister of Food
miníster za preskrbo Minister of Supply
miníster za poljedelstvo in gozdarstvo Minister of Agriculture and Forests
miníster za javna dela, delo in socialno varnost Minister of Public Works, Labour and Social Security
pooblaščeni miníster minister plenipotentiary

miníster ministre moški spol

notranji minister ministre de l'Intérieur
zunanji minister ministre des Affaires étrangères
finančni minister ministre des Finances
pravosodni minister ministre de la Justice
minister za zdravstvo ministre de la Santé publique
minister brez listnice ministre sans portefeuille
pooblaščeni minister ministre plénipotentiaire

miníster ministro m

notranji minister ministro m del Interior (A), m. de la Gobernación (Španija)
zunanji minister m. de Asuntos (A de Relaciones) Exteriores
minister za PTT m. de Comunicaciones
prosvetni minister m. de Educación y Ciencia
minister za razvoj (A često) m. de Fomento
finančni (pravosodni, za delo, za javna dela) m. de Hacienda (de Justicia, del Trabajo, de Obras Públicas)
vojni minister m. de la Guerra
minister za poljedelstvo m. de agricultura (de Economía)
minister brez listnice m. sin cartera

minister za zunanje zadeve stalna zveza
(državni funkcionar) ▸ külügyminiszter
Sopomenke: zunanji minister