Stunde, die, (-, -n) ura; eine halbe Stunde pol ure; die volle Stunde polna ura (zu ob) ; eine geschlagene Stunde polna ura, uro in čez; 140 km in der Stunde/140 km die Stunde 140 km na uro; die Stunde Null nov začetek; die Stunde der Wahrheit trenutek/trenutki resnice; die letzte Stunde zadnja ura; die letzte Stunde schlägt zadnja ura bije; seine Stunden sind gezählt ure so mu štete; ein Mann der ersten Stunde človek, ki je zraven od vsega začetka; ein Gebot/Gesetz der Stunde zahteva trenutka; die Gunst der Stunde ugodna priložnost; wissen, was die Stunde geschlagen hat figurativ vedeti, koliko je ura;
bis: bis zur Stunde do tega trenutka;
in: in zwölfter Stunde v zadnjem trenutku, minuto pred dvanajsto;
um: Stunde um Stunde uro za uro;
von: von Stunde zu Stunde od ure do ure, nenehno; von Stund an poslej;
vor: vor einer Stunde pred eno uro;
zu: zu früher Stunde zgodaj; zu später Stunde pozno; zur Stunde sedaj, ob tej uri; zu jeder Stunde vedno, kdajkoli; zu allen Stunden ob vsaki uri
Zadetki iskanja
- superadd [sju:pərǽd] prehodni glagol
še dodati (to čemu)
to be superadded to priti še zraven k - super-veniō -īre -vēnī -ventum (super in venīre)
1. čez koga ali kaj, na(d) koga ali kaj priti (prihajati), vreči (metati) se, leči (legati), uleči (ulegati) se, kaj pokri(va)ti; z dat.: curru desilit … semianimi elapsoque supervenit V.; z acc.: planitiem supervenit humor Col., (sc. si vineae) supervenerint iugum Col. presežejo; pren.: heres heredem alternis velut unda supervenit undam H. izpodriva, potiska (odriva) proč, crura loquentis terra supervēnit O. se je ulegla na noge, je pokrila noge; occ. skakati, povzpeti se na koga = zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), plemení(ti)ti, oploditi (oplojevati) (o živalih): Col., feminae priores superveniunt Plin. prihajajo prej do plemenjênja (oplojevanja), se prej gonijo (pojajo).
2. (zraven) priti (prihajati) h komu, k čemu, doiti (dohajati) koga, pristopiti (pristopati), pridružiti (pridruževati) se komu, pritakniti (pritikati) se komu; abs.: Col., Plin., Q., Suet., Front., Don. idr., superveniunt deinde legati Atheniensium Cu., iam … aegris animis legati ab regibus superveniunt L. ko so bili duhovi že … popolnoma razvneti (razburjeni), so prišli (zraven) še poslanci … , nisi equites supervenissent L., signa legionum supervenerunt L. so prišle na pomoč, nullis supervenientibus auxiliis T. ne da bi se bile prikazale pomožne čete, superveniens iniuria Sen. ph.; pesn.: grata superveniet, quae non sperabitur hora H.; z dat.: Cels. idr., caedi perpetratae victores Romani supervenerunt L., regi supervenit Cu. je prišel na pomoč, spiranti adhuc supervenire Cu. najti še živega, addit se sociam timidisque supervenit Aegle V. se sklene (poveže) z Ajglo.
3. nenadoma (nepričakovano, nenadejano) se pojaviti (pojavljati) kje, pri kom, priti (prihajati) komu iznenada (nenadoma, nenadejano) na glavo, nenadoma priti h komu, k čemu, presenetiti (presenečati) koga, napasti (napadati) koga, navaliti (navaljevati) na koga, nepričakovano dolete(va)ti koga kaj, kdo; abs.: si festinaret sequi palantes superventurum (sc. iis ali eos) Cu.; z dat.: munientibus supervenit Marcellus L., huic laetitiae Quinctius supervenit L., inopinantibus supervenit Iust., securis et laetis superveniendum Iust.; z acc. (metaf.): nescio quid magnum … vis festina parat tenuesque supervenit annos Stat. napada.
4. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): quintam et vicesimam lunam Col., ornatus sacro praeculta supervenit auro Stat. - sus [sü(s)] adverbe kvišku, na(d)
en sus povrhu, zraven
sus à l'ennemi! na sovražnika!
en sus des frais povrhu, zraven stroškov
courir sus à quelqu'un iti, planiti na koga
sus, mes amis! kvišku, prijatelji! - štéti (štéjem)
A) imperf.
1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi
2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati - števílo (-a) n
1. numero, cifra:
zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
okroglo število numero tondo
magično število numero magico
lingv. slovnično število numero grammaticale
2. (količina, izražena s številko) numero:
število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
bilo jih je brez števila erano una moltitudine
število mrtvorojenih otrok natimortalità
število obiskovalcev frequenza
število točk punteggio
biti zraven za število far numero
3. mat.
deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
teorija števil teoria dei numeri
algebraično število numero algebrico
celo, decimalno število numero intero, decimale
enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
imaginarno število numero immaginario
iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
kompleksno število numero complesso
Ludolfovo število pi (π)
naravno, relativno število numero naturale, relativo
negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
periodično število numero periodico
4. kem.
atomsko število numero atomico
fiz. kvantno število numero quantico
Machovo število numero di Mach
masno število numero di massa
teh. oktansko število numero di ottani - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tēstis1 -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))
1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.
2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis2). - tik1
1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an
2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment
3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze) - tišč|ati se (-im se) sich drücken, pressen (an)
tiščati se drug k drugemu sich [aneinanderdrücken] aneinander drücken, sich zusammenhocken
(biti tik zraven) dicht an … liegen - túdi
A) adv.
1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no
2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci
3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto
B) konj.
1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare
2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo) - Tür, die, (-, -en) vrata (in der Tür med vrati, durch die Tür skozi vrata, vor die Tür pred vrata, vor der Tür pred vrati); offene Tür odprta vrata; verschlossene Türen figurativ zaprta vrata; Tür an Tür takoj zraven; von Tür zu Tür od vrat do vrat; Tür und Tor öffnen figurativ dati prosto pot; die Tür weisen jemandem pokazati vrata;
hinter: hinter verschlossenen Türen za zaprtimi vrati;
mit: mit der Tür ins Haus fallen figurativ kar butniti;
vor: vor der Tür pred vrati; vor die Tür pred vrata; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata;
zwischen: zwischen Tür und Angel med vrati, figurativ na brzino - unmittelbar neposreden; direkten; Adverb neposredno; naravnost, direktno; unmittelbar daneben tik ob, tik zraven; unmittelbar danach takoj zatem
- uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom - vera ženski spol rob; obšiv
a la vera de poleg, zraven
a la vera del río na bregu reke
a su vera poleg njega
no se movió de mi vera ni se ganil od mene - vkljúčno adv.
1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio
2. incluso, compreso:
cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi - vmés adv. frammezzo, in mezzo:
zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
poseči vmes intervenire
zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto - vpi|sati1 (-šem) vpisovati einschreiben, schreiben in; v register, knjigo ipd.: eintragen
vpisati datum datieren
(prejšnji vordatieren, poznejši nachdatieren)
vpisati svoj prihod/odhod na delo: sich eintragen/sich austragen
vpisati v zemljiško knjigo intabulieren, ins Grundbuch eintragen
vpisati zraven/dodatno miteintragen - withal [wiðɔ́:l]
1. prislov
zastarelo tudi, poleg tega, razen tega, k temu, istočasno
he is strong and brave withal on je močan in zraven tega še pogumen
2. predlog
zastarelo s, z (stoji za samostalnikom ali na koncu stavka)
we have no friends to play withal nimamo prijateljev, da bi se igrali z njimi - začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
na začetek postaviti: an den Anfang
postaviti na začetek voranstellen
na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
na začetku meseca am Monatsanfang
pomoč na začetku die Starthilfe
biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
ob začetku zum Beginn/Anfang
ob začetku leta zum Jahresanfang
od začetka von Beginn an
od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
od začetka do konca von vorne bis hinten
začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
z začetkom … mit Beginn des …
z začetkom leta zum Jahresanfang