Franja

disgustar zagnusiti; razjeziti, dolgočasiti; zoprn biti

la cosa no me disgusta stvar mi ni nevšečna
disgustarse razjeziti se, občutiti gnus (de do)

domòriti dòmorīm zastar. presesti, postati zoprn: manjak manjku domori

fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.

fuddy-duddy [fʌ́didʌdi] samostalnik
pogovorno zoprn dedec

glàsūrda ž slabš. grd, zoprn glas

grate¹ [greit] prehodni glagol & neprehodni glagol (against, on, upon)
praskati; škripati, škrtati; strgati
figurativno dražiti, biti zoprn

to grate on (ali upon) one's nerves iti komu na živce
to grate one's teeth škrtati z zobmi

graveolentia -ae, f (graveolēns) hud vonj (duh), zoprn vonj (duh), smrad: oris, narium PLIN., halitūs PLIN. smrdeča (smrdljiva) sapa.

graveolēnza f knjižno zoprn vonj, smrad

incommodō -āre -āvī -ātum (incommodus)

1. intr. zoprn biti, nadležen biti, neprimeren biti, nepriličen biti, nadlegovati: Ter., Ap., Gell., cum ipsi alteri incommodarint Ci., si scientia incommodatura sit Ci.

2. trans. neugodno (nadležno, težavno) storiti, otežiti, ovirati: navigationem Ulp. (Dig.), usum i., incommodatur ad usum manus Ulp. (Dig.).

per-invīsus 3 (per in invīsus) zelo zoprn, zelo mrzek, zelo neprijeten: memoria teneo, cum primum senatores cum equitibus Romanis lege Plotia iudicarent, hominem dis ac nobilitati perinvisum Cn. Pompeium causam lege Varia de maiestate dixisse Ci. fr. ap. Asc.

per-odiōsus 3 (per in odiōsus) zelo osovražen, zelo zoprn: crebro refricat lippitudo, non illa quidem perodiosa sed tamen quae impediat scriptionem meam Ci. ep., de Bruto nostro perodiosum, sed vita fert Ci. ep.

per-ōsus 3 (per in odisse)

1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.

per-taedet -ēre -taesum est (stlat. pertīsum est) (per in taedere) zelo naveličati se česa, zelo naveličan biti česa, zelo (za)gnusiti se, zelo (za)gabiti se, zelo (pri)studiti se, zelo presesti (presedati), zelo zoprn(o) posta(ja)ti, omrzniti, zamrzeti, mrzeti komu kaj; z gen. rei in acc. personae: Cl., vos iniuriae pertaesum est S. fr., numquam suscepti negotii eum pertaesum est N.; acc. personae je treba v mislih dostaviti: pertaesum est magni incepti V., thalami (sc. me) V., levitatis (sc. me) Ci., Asiae (sc. vos) Cu., matrimonii pertaedebat (sc. eum) Gell.; z dat. personae: mihi erat pertaesum huius professionis Fl., sibi pertaesas esse vaniloquentias Iul. Val. — Od tod adj. pt. pf. pertaesus 3 zelo sit, presit, naveličan česa: lentitudinis T., ignaviam suam Suet., semet ipse pertaesus Suet.

repēllere^* v. intr. (pres. repēllo) upirati se, biti zoprn

repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

repugna gnusno je

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

resabio moški spol zoprn pookus; razvada, napaka, pregreha; sled, znamenje; jeza

stinkard [stíŋkəd] samostalnik
zoologija smrdljivec, smrduh
sleng zoprn človek

stinken (stank, gestunken) smrdeti; zaudarjati; figurativ smrdeti (komu), ne dišati; biti zoprn/odvraten; mir stinkt es dosti imam (česa); hier stinkt etwas nekaj smrdi; nach Geld stinken biti grdo/hudo bogat; vor Geiz stinken biti skrajno skop; zum Himmel stinken smrdeti do nebes

stinker [stíŋkə] samostalnik
sleng smrdljivec, smrdljiva stvar; smrdljiva bomba; zoprn človek
sleng nekaj žaljivega

I wrote him a stinker pisal sem mu grobo pismo