Franja

gojíti (-ím) imperf.

1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno

2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere

3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport

4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze

granitico agg. (m pl. -ci)

1. graniten

2. pren. čvrst, neomajen:
carattere granitico čvrst značaj

gravité [-te] féminin teža; pomembnost, važnost; resnoba, resnobnost, resnost; nevarnost

gravité d'une maladie nevaren značaj bolezni
gravité de la situation nevarnost položaja
blessure féminin sans gravité nenevarna rana
centre masculin de gravité težišče
garder sa gravité ostati resen

grôzen (-zna -o) adj.

1. orrendo, terribile, spaventoso, tremendo; brutto; atroce, agghiacciante:
grozen zločin orrendo delitto
grozna novica brutta notizia

2. pren. (ki s svojim vedenjem povzroča odpor) terribile, odioso, antipatico:
grozen značaj caratteraccio, carattere antipatico

3. pren. (ki se ponavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo, orrendo:
grozen strah terribile spavento
grozna tema un buio tremendo

4. pren. (zelo slab) orrendo, schifoso:
jedli smo grozno hrano il cibo era schifoso

5. pog. pren. (zelo grd) brutto, bruttissimo; orribile:
grozni čevlji scarpe bruttissime

6. nareč. (čeden) carino, grazioso:
grozno dekle una ragazza carina

guerrier, ère [gɛrje, ɛr] adjectif vojni; bojevit; masculin vojščak

chant masculin guerrier bojna pesem
exploits masculin pluriel guerriers vojni podvigi
caractère masculin guerrier bojevit značaj
nation féminin guerrière bojevit narod
être d'humeur guerrière biti vojno razpoložen, bojevit

hilaza ženski spol debel sukanec; prejica za vezenje

descubrir la hilaza pokazati svoj pravi značaj

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

imbēlle agg.

1. knjižno nebojevit

2. ekst. strahopeten, plah; mlahav:
animo imbelle mlahav značaj

impossibile

A) agg.

1. nemogoč; nedopusten; neuresničljiv:
non è impossibile ni izključeno

2. ekst. zanič, obupen, neznosen:
cibo impossibile zanič hrana
carattere impossibile neznosen značaj

3. mat.
equazione impossibile nemogoča, protislovna enačba

B) m nemogoče:
tentare l'impossibile poskusiti prav vse

indisciplinabile agg. neukrotljiv, nepokorljiv; neurejen:
traffico indisciplinabile neurejen promet
carattere indisciplinabile neukrotljiv značaj

individualn|i (-a, -o) Individual-, Einzel- (pojem der Individualbegriff, turist der Einzelreisende, promet der Individualverkehr, razvoj die Individualentwicklung, značaj der Individualcharakter, etika die Individualethik, hiša das Einzelhaus, odgovornost die Individualhaftung, pravo das Individualrecht, preskrba z vodo Einzelwasserversorgung, sfera die Individualsphäre, garaža die Einzelgarage)
individualno kurišče die Kleinfeuerungsanlage

infernálen (peklenski) infernal

infernálen hrušč a hell of a row
ima infernálen (satanski) značaj he has a devil of a temper

īn-serō¹ -ere -sēvī -situm

1. vsejati, vsaditi (vsajati): frumentum Col., ramos terrae Cu., ramum insiturus eris Cat.; occ. vcepiti (vcepljati): inutilesque falce ramos amputans feliciores inserit H.

2. meton. cepiti: insere … piros V., inseritur arbutus nucis fetu V., māla insita fert pirus V. cepljena hruška, pirum bonam in pirum silvaticam Varr., ex arbore in arborem Varr., omne genus surculi omni generi arboris Col., sarmentum vitem, oleam Col.; subst. pt. pf. īnsitum -ī, n cep(ič): Varr., Col.

3. metaf. vsaditi (vsajati): quae vitia tibi insevit natura H., haec (eloquentia) inserit novas opiniones, evellit insitas Ci.; ret.: alter in Calatinos insitus Ci. pridružen, insitus (vrinjen) et adoptivus T.

4. zlasti pt. pf. īnsitus 3 (od narave) vsajen, vcepljen, ukoreninjen, prirojen: ita serpit illud insitum naturā malum Ci., odium (amor, opinio) penitus insitum Ci., insitus quidam animi furor Ci., militibus insitum est aut vincere aut emori Ci., virtus insita Ci., natura insita L. narodov značaj, huic populo ita fuerat libertas insita, ut … Ci., feritas L., oculis caedes T., deorum cognitiones Ci., natura mortalibus T., vis H., inimicitiae Ci., cupiditas omnibus Q., superbia genti Iust., horror mortalibus Lucr., odii quantum animis Val. Fl.

iūcunditās -ātis, f (iucundus)

1. prijetnost: quae potest in vita esse iucunditas Ci., iucunditas victūs est in desiderio, non in satietate Ci., consuetudo peccandi iucunditatem habet improbis Ci., agri spes et iucunditas Ci., urbis T.

2. ljubeznivost, prijaznost, priljubljenost: elabi ex iudicio iucunditate suā non potest Ci., ea est in homine iucunditas et tantus in iocando lepos Ci., naturae Ci. ljubezniv značaj, Isocratis Q. (njegovega govora), dare se iucunditati Ci., tranquillitas animi atque iucunditas Ci., iucunditate quādam perfunditur Ci., iucunditatis plena epistula T.; pl.: iucunditates dokazi dobrohotnosti: nihil mihi umquam ex plurimis iucunditatibus gratius accidisse Ci. ep.

kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish

kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify

kristálen (-lna -o) adj.

1. di cristallo, cristallino:
kristalna struktura struttura cristallina
kristalno ogledalo specchio di cristallo

2. knjiž. pren. (izredno čist, prozoren) cristallino, limpido, terso:
kristalna čistost vode purezza cristallina dell'acqua
kristalni značaj coscienza cristallina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
min. kristalna mreža reticolo cristallino
kristalna voda acqua cristallina
fiz. kristalni mikrofon microfono piezoelettrico
teh. kristalno steklo cristallo
min. kristalno zrno individuo cristallino

leopard [lépəd] samostalnik
zoologija leopard

American leopard jaguar
hunting leopard gepard
black leopard črni panter
snow leopard tibetanski ali sibirski snežni panter
leopard cat bengalska mačka
figurativno can the leopard change his spots? značaj se ne spreminja, iz svoje kože ne moreš

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

mendōsus 3, adv. -ē (mendum)

1. pass. poln pomanjkljivosti (hib, napak), pomanjkljiv, nepopoln, hibav, hiben, napačen; o telesnih hibah: equi facies O.; n. adv.: ne qua subaerato mendosum tinniat auro? Pers.; v stvarnem oziru poln (stvarnih) napak, poln nepravilnosti, napačen, nepravilen: exemplar testamenti Plin. iun., quamquam his laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior Ci., mendosissimis fatigari codicibus Aug., mendose colligere Pers., mendose scribere, mendosissime scriptum esse Ci.; pesn. v nravstvenem oziru = vitiosus: mendosus et mendax H. poln napak in laži, mendosi mores O., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura (značaj, srce) H.

2. act. (pri pisanju) delajoč napake: cur servus societatis qui tabulas conficeret, semper in Verruci nomine certo ex loco mendosus esset Ci.