Franja

pretvárjati (-am) | pretvóriti (-im)

A) imperf., perf. trasformare, convertire; mat. ridurre:
pretvarjati vodno energijo v elektriko trasformare l'energia idrica in elettrica
pretvoriti ulomek v decimalno število ridurre la frazione in numero decimale

B) pretvárjati se (-am se) imperf., refl. pren. fingere, dissimulare, affettare:
dobro se znati pretvarjati saper dissimulare, saper fingere bene

pȑst m, mest. na pr̀stu, mn. pȑsti pr̀stijū in pr̀stī in pr̂stā prsč: na svakoj ruci i na svakoj nozi imamo po pet prstiju; znati što u prste znati kaj zelo dobro; gledati komu kroz prste; imati što u malom prstu; on nije ni prstom mrdnuo ni zganil s prstom; isisati što iz prstiju izsesati kaj iz prstov; biti čistih prstiju biti čistih prstov, rok; biti s kim kao prst i nokat biti si s kom zelo blizu; biti raširenih prstiju biti zapravljivec; gledati kome na prste; dobiti po prstima; zabadati svoje prste u svaku sitnicu; imati dugačke prste; imati na svaki prst po jednu; ići na prstima hoditi po prstih; igrati na prstima plesati na prstih, na koncih prstov; na prste jedne ruke može izbrojati; krstiti se sa tri prsta križati se po vzhodnem obredu; ne vidi se ni prst pred nosom; staviti prst na usta, na čelo; omotala ga je oko -a; prst božji; biti sam kao prst

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

quadrato

A) agg.

1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
metro quadrato kvadratni meter
radice quadrata kvadratni koren

2. pren. močen, čvrst, krepek:
statura quadrata krepka postava
avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
testa quadrata modra glava

3. pameten, razsoden

4.
verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

B) m

1. mat. kvadrat (lik)

2. mat. kvadrat, druga potenca

3. kvadratni kos

4. voj. hist. kare:
fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

5. šport ring:
salire sul quadrato boriti se (v ringu)

6. navt. častniška obednica

7. biol. kvadratnica

racket² [rǽkit]

1. samostalnik
(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
sleng poklic, stroka

a man in my racket sleng človek mojega poklica
it's a racket to je čista goljufija (prevara)
to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
to be in on the racket skrivaj držati s kom
to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

2. neprehodni glagol
delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati

račúnati calculer, compter

računati na pamet, iz glave calculer mentalement (ali de tête)
napačno računati se tromper dans son calcul
računati na (ali z) compter avec (ali sur), s'attendre à, escompter quelque chose, tabler sur quelque chose ali quelqu'un
znati računati savoir compter
računano od danes naprej à compter (ali à dater, à partir) d'aujourd'hui
računa 100 din od ure il compte 100 dinars de l'heure

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

respirar dihati; dišati; oddahniti se, odpočiti se

sin respirar brez oddiha, brez počitka; ne da bi črhnil besedico
no tener por dónde respirar (fig) ne znati kaj odgovoriti na obdolžitev
ahora sé por dónde respira (fig) zdaj vem, kakšen je (on)

ressource [rəsurs] féminin vir (sredstev), sredstvo; pripomoček, pomoč; pluriel pomožni viri, (pomožna) denarna sredstva

sans ressources brez sredstev
ressources en argent, financières denarna sredstva
ressource d'énergie, énergétique vir energije
ressources en hommes človeški material, rezervoar
ressources personnelles, propres lastni kapital
homme masculin de ressource človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
vous êtes ma dernière ressource vi ste moje zadnje upanje (za pomoč)
faire ressource de tout napraviti denar iz vsega, (znati) vse vnovčiti

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

rigirare

A) v. tr. (pres. rigiro)

1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
rigirare qcn. koga si podrediti
saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid

2. obiti, iti, hoditi okoli

B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati

rúski ruso

ruski jezik lengua f rusa; el ruso
(znati) govoriti rusko hablar (el) ruso

salvation [sælvéišən] samostalnik
rešitev
religija zveličanje, rešitev duše, odrešenje, blaženost

Salvation Army Rešilna vojska (polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi)
he was our salvation on je bil naša rešitev
to find salvation religija biti zveličan; šaljivo najti izhod iz neprijetnega položaja
to work out one's salvation religija rešiti se, zveličati se; figurativno znati si pomagati, izvleči se iz stiske

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

shift¹ [šift] samostalnik
premik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila
zgodovina ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovor

for shift za silo
shift of crop agronomija kolobarjenje
shift work delo v izmenah
night shift nočni posad
vowel shift samoglasniški premik
to be driven (to be brought) to one's last shift figurativno nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imeti
he is full of shifts and devices figurativno on si zna na vse načine pomagati
to make shift znati si pomagati, znajti se
I must make shift to pay him tomorrow moram najti kak izhod in mu plačati jutri
I must make shift without it moram si pomagati brez tega
to be reduced to mean shifts biti prisiljen zateči se k nepoštenim sredstvom

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

skȕpiti -īm
I.
1. zbrati: skupiti novac, građu za knjigu, vojsku pod zastavu, u cjelinu
2. zviti: skupiti jedra
3. namrščiti: skupiti obrve
4. vkup potegniti: ova mi je kruška skupila usta
5. skupiti pamet zbrati se; skupiti sve niti znati o čem vse potrebno; skupiti kraj s krajem uskladiči svoje gmotno stanje; skupiti gaće dobro se pripraviti
II. skupiti se
1. zbrati se
2. uskočiti se: pri pranju se platno skupilo
3. skrčiti se: mišići se skupili
4. zviti se: skupiti se u klupko

smattering [smǽtəriŋ] samostalnik
površno (po)znanje

to have a smattering of Latin znati nekaj latinskih besed

spréten habile, adroit; leste, agile, souple

spretno znati si pomagati se tirer d'affaire habilement (ali adroitement)