Franja

Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,

1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.

2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

il-linō (in-linō) -ere -lēvī -litum

1. inl. aliquid alicui (rei) (na)mazati kaj po čem, na kaj, na-, pomazati kaj s čim: oculis collyria illinere H., cretam corpori Cels., multum auri tecto Sen. ph.; pesn.: et quodcumque semel chartis inleverit H. je namazal (nakacal) na papir; occ. zamazati —, vdrgniti —, vdelati (vtkati) v kaj: ceram sociis i. O., aurum vestibus illitum H. zlato, vtkano v obleko = obleka, pretkana z zlatimi nitmi; pesn.: quodsi bruma nives … inlinet agris H. če pregrne polja s snegom.

2. inl. aliquid re namazati —, pomazati —, prevleči kaj s čim: Plin. navis bitumine illita Cu., veneno illita texta O., palatum noxio medicamine i. T., auro illitae vestes Sen. tr. z zlatom pretkana obleka, bracatis illita Medis porticus Pers. poslikano; pren.: donum inimicorum veneno illitum L., color venustatis non fuco illitus Ci. nenaličena, vita illita maculā Sil. omadeževano. — Soobl. illiniō -īre -ītus: Col., Ap. h., Cels., Plin. Val., Tert.

inkovski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Inkih) ▸ inkaPovezane iztočnice: inkovski imperij

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

jábolko (-a) n

1. melo, pomo

2. bot.
granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata

3. pog. anat.
Adamovo jabolko pomo d'Adamo

4. (okrogel predmet) pomo:
jabolko pri palici pomo del bastone

5. anat. (pogačica) rotula
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
agr. prinčevo jabolko renetta
vladarsko jabolko globo imperiale
bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero

jantaren pridevnik
1. (o snovi) ▸ borostyán
2. (o barvi) ▸ borostyán

jaune [žon] adjectif rumen, žolt; figuré besen; masculin rumena barva, rumenilo

Jaune masculin rumenokožec; masculin, (familier) stavkokaz
colère féminin jaune besna jeza
race féminin jaune rumena rasa
fièvre féminin jaune rumena mrzlica
filtre masculin jaune rumenica
liqueur féminin au jaune d'œuf jajčni liker
maladie féminin jaune (médecine) zlatenica
jaune citron, clair, d'or, de paille citronasto, svetlo, zlato, slamnato rumen
jaune masculin d'œuf rumenjak
jaune masculin d'eau (botanique) rumeni lokvanj
éclairer jaune rumeno svetiti
peindre les murs en jaune stene rumeno popleskati
rire jaune prisiljeno se smejati

jubilé [-le] masculin, religion jubilejno, sveto leto; jubilejni odpustek; 50-letnica (poroke, kake funkcije itd.)

fêter son jubilé de mariage praznovati zlato poroko

Kalb, das, (-/e/s, Kälber) tele; Fleisch: teletina; das goldene Kalb zlato tele; du dummes Kalb! tele neumno!; Augen machen wie ein gestochenes Kalb gledati ko tele v nova vrata; mit fremden Kälbern pflügen pošiljati druge po kostanj v žerjavico

kàr¹ what; that which; which; that

povej mi, kar veš tell me what you know
kàr se mene tiče as far as I am concerned, as for me
ni vse zlato, kar se sveti all that glitters is not gold

kàr ce qui, ce que, que ; (odkar) depuis que; soudain(ement); tout droit, directement; vraiment, (tout) simplement, tout bonnement, purement et simplement; tout de suite

kar koli quoi que ce soit, n'importe quoi
na kar sur quoi
kar se le da le mieux possible
kar najhitreje le plus vite possible
kar je še huje qui pis est
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

kàr lo que

naj stane, kar hoče cueste lo que cueste
vse, kar hočeš todo lo que quieras
in kar je še hujše y lo que es peor
ni vse zlato, kar se sveti no es oro todo lo que reluce
kar se mene tiče en cuanto a mí, fam por lo que a mí toca
tekel je, kar je mogel corrió a más no poder
kar najhitreje cuanto antes; lo antes posible; tan pronto como sea posible
(pravijo, da krade), kar ni resnično lo cual no es verdad

karát carat (205 mg)

karátna teža troy weight
18-karatno zlato 18-carat gold

karát carat moški spol

osemnajst-karatno zlato or moški spol à dix-huit carats

karát quilate m

karatno zlato oro m de ley
karatna teža quilate m

kovan moški spol (-a …) geschmiedet, umetno: kunstgeschmiedet; schmiedeeisern; Schmiede- (žebelj der Schmiedenagel, železo das Schmiedeeisen); denar: geprägt
kovan denar das Hartgeld, Münzgeld
kovano zlato gemünztes Gold

kritj|e srednji spol (-a …) die Deckung (tudi vojska)
denarno kritje die Gelddeckung, die Einlösbarkeit
-deckung (hrbta Rückendeckung, polovično Halbdeckung); (prekrivanje) die Überdeckung
presežno kritje die Überdeckung
stvarno kritje dingliche Sicherheit
zlato kritje Golddeckung
brez kritja ungedeckt (ček ungedeckter Scheck)
dolžnost kritja dolgov die Deckungspflicht
iti v kritje in Deckung gehen (tudi figurativno)

krítje covering; protection; shelter; (zaklonišče) dugout

krítje stroškov defrayal (ali covering) of expenses
iti v, poiskati krítje to take cover
zlato krítje valute gold backing for a currency