Franja

Azōtos (Azotus) -ī, f (Ἄζωτος) Azot (svetopisemski Ašdod, zdaj Esdud), palestinsko mesto: Mel., Plin., Vulg. Od tod adj.

1. Azōtius 3 azotski, iz Azota: Vulg.; subst. Azōtiī -ōrum, m Azotci, Azočani, preb. Azota: Vulg.

2. Azōtis -tidis, acc. pl. -tidas, f azotska, iz Azota: uxores Vulg.; adv. Azōticē azotsko: Vulg.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

Bactrus (Bactros) -i, m (Βάκτρος) Bakter (zdaj Balkh-ab), reka pri Baktrah, Oksov pritok: Cu., Lucan.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Baleārēs (Baliārēs) -ium, f Balearska (Baliarska) otoka, Balearski otoki, Baleari: Balearis maior (zdaj Mallorca) in Balearis minor (zdaj Menorca) vzhodno od tarakonske Hispanije: Ci. ep., Mel., Baliares insulae L., Auct. b. Afr., Plin. Od tod adj.

1. Baleāris (Baliāris) -e balearski (baliarski): funditores Baleares C., Balearis funda V. ali habena Lucan., telum Baliare, Baliari verbere Sil., Baliaris terra Plin.; subst. Baliāris -is, m Baliarec, preb. Baliarov: Sil., v pl. Baleārēs (Baliārēs) -ium, m Balearci (Baliarci), preb. Balearskih otokov, izvrstni pračarji: L.

2. Baleāricus (Baliāricus) 3 balearski (baliarski): Balearica funda O., mare Baliaricum Plin.; subst. Baliāricī -ōrum, m Baliarci: Plin. Kot nom. propr. Baleāricus (Baliāricus) -ī, m Balearski (Baliarski), častni pridevek (agnomen) Kvinta Cecilija Metela, ki je osvojil Balearske otoke l. 123: Ci.

ballotter [-te] verbe transitif premetavati sem in tja, gugati; verbe intransitif biti premetavan sem in tja

la mer ballotte les navires morje premetava ladje
la voiture nous ballotte durement voz nas pošteno premetava
une bouteille ballotte dans la valise vide steklenico premetava v praznem kovčku
je suis ballotté entre l'appréhension et la joie quand je pense à notre rencontre zdaj z bojaznijo zdaj s strahom mislim na najino srečanje, snidenje

Bantia -ae, f (Βαντία, zdaj Banzi) Bancija, mesto v Apuliji jugovzhodno od Venuzije: L. Od tod adj. Bantīnus 3 bancijski, v Banciji, pri Banciji: saltus H.; subst. Bantīnī -ōrum, m Bancijci, preb. Bancije: Plin.

Barbāna -ae, m Barbana, reka v mak. Iliriji (zdaj Bojana): L.

Barcinō -ōnis, f Barcinon, laletansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Barcelona): Mel., Aus. Od tod adj. Barcinōnēnsis -e barcinonski: Aus.

Barēa -ae, f (Βαρεία) Bareja, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Vera): Ci. ep., Plin.

Bārium -iī, n (Βάριον) Barij, apulsko obmorsko mesto (zdaj Bari): L., H., T. idr.

básati (bášem)

A) imperf.

1. (tlačiti) caricare (la pipa)

2. voj. caricare (il fucile)

3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo

B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.

1. (riniti se) pigiarsi

2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi

Basilīa (Basilēa) -ae, f Bazilija, Bazileja, mesto v Helveciji (zdaj Basel): Amm.

Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.

báš just

báš zdaj just now
báš isti the very same

beat^*2 [bi:t]

1. prehodni glagol
tolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati

2. neprehodni glagol
biti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se
navtika lavirati

to beat black and blue do mrtvega pretepsti
to beat the air zaman se truditi, prazno slamo mlatiti
to beat the breast trkati se po prsih, obžalovati
that beats all (the devil) to je višek
that beats the band (ali the Dutch) to je neverjetno
to beat the bounds zakoličiti mejo
dead beat na smrt utrujen, onemogel
to beat one's head (ali brains) beliti si glavo
to beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands ) dodobra premagati
beat it! poberi se!
to beat a proof narediti krtačni odtis
to beat a retreat umakniti se
to beat into shape izoblikovati
to beat time voditi, dirigirati, taktirati
ameriško, sleng can you beat it? to je nezaslišano, kakšna predrznost!
ameriško, sleng to beat it zbežati, popihati jo
that beats me tega ne razumem
to beat a wood pretakniti gozd
sleng that beats everything zdaj je pa že dovolj
to beat the wings plahutati

bedak samostalnik
(neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszűPodatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
"Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.

Bēlō (Bēlōn) -ōnis, f Belon, mesto v betski Hispaniji z istoimensko reko (zdaj Rio de Barbate): Mel., Plin.

Bēnācus -ī, m (v zvezi s subst. lacus ali brez njega) Benaško jezero, Benak (zdaj Lago di Garda), viharno jezero v Transpadanski Galiji severno od Verone: V., Plin.