Franja

poglavj|e srednji spol (-a …) das Kapitel, v zakonih: das Hauptstück; -kapitel (uvodno Einleitungskapitel, Eingangskapitel, zadnje [Schlußkapitel] Schlusskapitel)
figurativno temno poglavje ein dunkles Kapitel
figurativno poglavje zase ein Kapitel für sich
… poglavja Kapitel-
(naslov die Kapitelüberschrift)
po poglavjih kapitelweise

poglávje (-a) n

1. capitolo:
knjiga ima pet poglavij il libro ha cinque capitoli

2. pren. capitolo; periodo; fatto:
to je poglavje zase è un fatto a sé

poglávje capítulo m

to je poglavje zase (fig) eso es historia aparte

porridge [pɔ́ridž] samostalnik
britanska angleščina ovsena kaša, ovseni kosmiči

to keep one's breath to cool one's porridge držati jezik za zobmi, obdržati dobre nasvete zase

poussin [pusɛ̃] masculin piščanček; figuré otročiček, srček

vouloir la poule et les poussins hoteti imeti vse zase

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

présenter [-zɑ̃te] verbe transitif predstaviti; predložiti; (po)kazati; vložiti; (po)nuditi; uvesti; prijaviti; priporočiti (za službeno mesto); izraziti; predlagati, prezentirati; oddati; verbe intransitif (dobro) se vesti

se présenter potegovati se (pour za); javiti se; izpostavljati se (à quelque chose čemu); predstaviti se; nastopiti, pojaviti se, dogoditi se
présenter un amendement predložiti amandman
présenter son ami à quelqu'un predstaviti komu svojega prijatelja
permettez-moi de me présenter dovolite mi, da se vam predstavim
présenter les armes pozdraviti z orožjem
présenter un aspect nuditi pogled
présenter des avantages prinašati prednosti
il présenta son bras à sa cavalière ponudil je roko svoji dami
présenter un candidat à un examen prijaviti koga k izpitu
présenter sa candidature kandidirati (à za)
présenter une demande, une motion staviti predlog
présenter sa démission podati ostavko
présenter des difficultés delati težkoče
présenter le dos à quelqu'un obrniti, pokazati komu hrbet
présenter ses excuses opravičiti se
présenter ses idées obrazložiti svoje ideje
présenter quelque chose sous un jour favorable prikazati kaj v ugodni luči
présenter une lettre de change predložiti menico v izplačilo
ce nom ne se présente pas à ma mémoire ne spomnim se tega imena
présenter une objection à quelqu'un ugovarjati komu
présenter ses regrets, ses respects izraziti svoje obžalovanje, svoje spoštovanje
se présenter de soi-même govoriti samo zase
il présente bien on ima dober, prijeten nastop; on nekaj predstavlja
il se présente une occasion nudi se priložnost
se présenter devant les yeux priti pred oči
se présenter aux élections municipales kandidirati pri občinskih volitvah
se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
l'affaire se présente bien stvar se dobro začenja, dobro kaže

pridobíti acquérir, gagner, obtenir

pridobiti z delom acquérir (ali gagner) par le travail
pridobiti kaj z nakupom faire l'acquisition de quelque chose, acheter quelque chose, acquérir quelque chose par voie d'achat (ali moyennant paiement)
pridobiti koga zase gagner quelqu'un à soi
pridobiti si zaupanje koga gagner la confiance de quelqu'un
pridobiti si zasluge za bien mériter de

pridržáti to retain; to hold; to hold back; to keep back; to reserve (kaj something, za for, to); not to part with

pridržáti kaj zase (ne izdati) to keep something to oneself
pridržáti koga v zaporu (pripreti koga) pravo to detain someone
pridržáti si pravico to reserve a right
pridržáti si pravico odločitve to reserve the right to decide

pridržáti (-ím) | pridrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tenere:
pridržati uzde tenere le briglie

2. trattenere, tenere:
posestvo je prepustil sinu, sadovnjak je pridržal (zase) il podere lo cedette al figlio, il frutteto lo tenne per sé
pridržati koga na policijski postaji trattenere qcn. al commissariato di polizia
pridržati smeh trattenere il riso
pridržati dih trattenere il fiato
oba so pridržali za 48 ur ambedue sono stati fermati per 48 ore, per ambedue è stato ordinato un fermo di 48 ore

B) pridržáti si (-ím si) | pridrževáti si (-újem si) perf., imperf. refl. tenersi; jur. riservarsi;
pridržati, pridrževati si pravico riservarsi il diritto, la facoltà
vlada si je pridržala pravico, da zaščiti interese države il governo si è riservato il diritto di proteggere gli intessi dello stato
razpisovalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov il committente si riserva il diritto a non procedere all'aggiudicazione dell'appalto
banka si pridrži pravico do spreminjanja višine obresti la banca si riserva il diritto di modificare il tasso d'interesse

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

pùkotina ž razpoka, špranja: pukotina na vratima; kroz -e u zidu duva, puše vjetar; u našem prijateljstvu javljaju se prve -e; sav je od pukotina nobene skrivnosti ne more obdržati zase

Rasse, die, (-, -n) rasa; bei Haustieren: pasma (tudi figurativ); Rasse haben imeti nekaj zase

razred moški spol (razréda …)

1. die Klasse (cenovni Preisklasse, davčni Steuerklasse, eksplozivni Explosionsklasse, kakovostni Qualitätsklasse, Güteklasse, kristalni Kristallklasse, luksuzni Luxusklasse, nevarnostni Gefahrklasse, odpornosti proti ognju Feuerwiderstandsklasse, standardni Standardklasse, tržni Handelsklasse, turistični Touristenklasse, volilni Wählerklasse, zavarovalni Versicherungsklasse)
razred zase die Sonderklasse

2. družbeni: die Klasse, Gesellschaftsklasse (delavski Arbeiterklasse, srednji Mittelklasse, višji Oberklasse)
pravosodje v interesu vladajočega razreda die Klassenjustiz

3.
plačilni razred die Besoldungsklasse, die Besoldungsgruppe, die Dienstaltersstufe, die Gehaltsstufe, Gehaltsklasse, die Vergütungsgruppe
zavarovalni razred Beitragsklasse
cenovni razred die Preislage, die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig

4. v šoli: die Klasse (prvi erste …), die Schulklasse; prostor: der Klassenraum, das Klassenzimmer, die Klasse
ponavljati razred [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati razred koga (jemanden) [sitzenlassen] sitzen lassen
vpisati v prvi razred (ein Kind) einschulen
zadnji razred die Entlassungsklasse
predstavnica/predstavnik razreda die Klassensprecherin, Schülersprecherin/ der Klassensprecher, Schülersprecher
srečanje razreda das Klassentreffen
učenec prvega/drugega/tretjega … razreda der [Erstkläßler] Erstklässler/[Zweitkläßler] Zweitklässler/[Drittkläßler] Drittklässler
najboljši v razredu der Klassenbeste ( ein -r)
število učencev v razredu die Klassenstärke
z … razredi -klassig (s štirimi vierklassig)

5. šport die Klasse (mladinski Jugendklasse, članski Seniorenklasse, čolnov Bootsklasse)
|
… srednjega razreda Mittelklasse-
(avtomobil der Mittelklassewagen)
železnica prvega/drugega razreda Erste-Klasse/Zweite-Klasse
(oddelek das Erste-Klasse-Abteil, vagon drugega razreda der Zweiter-Klasse-Wagen)
po razredih klassenweise
figurativno razred zase die Extraklasse

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

recueillir* [rəkœjir] verbe transitif zbrati, zbirati; sprejeti; pospraviti letino, (po)žeti (figuré); prestreči, ujeti (tekočino); dobiti, prevzeti, nastopiti (dediščino); parlement (pre)šteti, zbrati glasove

se recueillir zbrati se; mirno, v miru premisliti
recueillir ses forces, ses idées zbrati svoje moči, svoje misli
recueillir le fruit de son travail požeti plodove svojega dela
recueillir du profit de quelque chose imeti korist od česa
recueillir des voix (politique) zbrati glasove zase
recueillir le flambeau olympique prevzeti olimpijsko baklo (za prenos)
recueillir les eaux pluviales prestreči deževnico
recueillir des exemples pour un dictionnaire zbirati primere za slovar
recueillir un réfugié, des chiens dati zavetje, zatočišče beguncu, psom

recuperō (reciperō) -āre -āvī -ātum (recipere)

1. zopet (znova, spet) dobi(va)ti nazaj, zopet (znova, spet) (nazaj) (si) pridobi(va)ti, nazaj vzeti (jemati): Cu., Iust. idr., per eos amissa posse recuperari V., patrimonium amissise et recuperasse N., Piraeum L., urbem L. zopet osvojiti, rem publicam Ci. premoč (nadoblast) v državi, obsides Ci., C., usum togae Suet. togo zopet vzeti (nositi), pacem S., Pelopidam N. zopet osvoboditi, adulescentulos N. zopet pridobiti zase (na svojo stran), voluntatem Ci. naklonjenost, gratiam Suet., T.

2. refl. se quiete recuperare zopet (znova, spet) si opomoči: Varr.; enako tudi med.: radices arborum reciperantur Vitr. se odpočijejo, se okrepijo.