Franja

sistem² [é] moški spol (-a …)

1.
naravni sistem natürliches System
umetni sistem künstliches System
kemija periodni sistem Periodensystem, periodisches System
rastlinstvo, botanika rastlinski sistem/ sistem rastlinstva Pflanzensystem
živalstvo, zoologija sistem živali System der Tiere
sistem mineralov Mineralsystem

2. matematika das -system (decimalni Dezimalsystem, delni Teilsystem, desetiški Zehnersystem, dvanajstiški Duodezimalsystem, dvojiški/binarni Dualsystem, Zweiersystem, koordinatni matematika Koordinatensystem, številski Zahlensystem)
astronomija planetarni vetrovni sistem planetarisches Windsystem
Ptolemejev sistem das ptolemäische Weltsystem
Kopernikov sistem das kopernikanische Weltsystem
-system (galaktični Milchstraßensystem, planetni Planetensystem, sončni/Sončev Sonnensystem); fizika das System (odprt offenes, zaprt abgeschlossenes)
fizikalni sistem physikalisches System
-system (merski Maßsystem, metrski Metersystem, leč Linsensystem, kristalni Kristallsystem)

3. (celota, sklop) das System, das Gefüge, -system ( tehnikahladilni Kühlsystem, kontrolni Kontrollsystem, tehnika krmilni Steuerungssystem)
rastlinstvo, botanika koreninski sistem Wurzelsystem
anatomija -system (krvožilni Kreislaufsystem, limfni Lymphsystem, mišični Muskelsystem, organski Organsystem, osrednji živčni Zentralnervensystem, živčni Nervensystem); lingvistika das System (semiotični semiotisches, jezikovni sprachliches), -system (glasovni Lautsystem, jezikovni Sprachsystem); geografija -system (gorski Gebirgssystem, rečni [Flußsystem] Flusssystem)
| ➞ → koordinatni sistem, mednarodni sistem enot, sistem enačb, sistem MKS

sjèditi -īm, sjèdjeti -dīm (ijek.), sèdeti -dīm (ek.)
1. sedeti: sjediti na stolici, na iglama, za stolom, s jednim dupetom na dvije stolice
2. prebivati: sjediti u varoši, u ovoj ulici
3. iza brave biti zaprt; sjediti komu za vratom, na dukatima; sjediti komu uz koljeno biti v milosti pri kom

stagno³ agg.

1. neprepusten:
compartimento stagno navt. neprepustni predelek; pren. zaprt krog

2. nareč. čvrst, krepek

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

syllabe [silab] féminin zlog

syllabe initiale, finale začetni, končni zlog
syllabe ouverte, fermée odprt, zaprt zlog
mot masculin d'une syllabe enozložna beseda
vers masculin de dix syllabes stih desetih zlogov, deseterec
ne pas prononcer une syllabe nobene besede ne reči

tense² [tens]

1. pridevnik (tensely prislov)
napet
(tudi figurativno) nategnjen, zategnjen; tog, trd

a tense moment napet trenutek; jezikoslovje zaprt (glas)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
napeti (se), nategniti (se)

tíh (-a -o)

A) adj.

1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa

2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma

4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito

5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene

visoko [ô] hoch, hoch- (breja hochtragend, civiliziran hochzivilisiert, dvignjen hocherhoben, energetski hochenergetisch, industrializiran hochidustrialisiert, ioniziran hochionisiert, kvalificiran [hochqualifiziert] hoch qualifiziert, legiran hochlegiert, ležeč hochgelegen, noseča hochschwanger, obdavčen [hochbesteuert] hoch besteuert, obogaten hochangereichert, postavljen, dvignjen hochgezogen, razvit [hochentwickelt] hoch entwickelt, v letih hochbejahrt, zaprt obleka hochgeschlossen, zastavljen [hochgesteckt] hoch gesteckt); -reich (energijski energiereich, alkoholen alkoholreich)
visoko kulturen kulturell [hochstehend] hoch stehend
visoko storilen leistungsfähig
biti visoko zadolžen tief verschuldet sein
visoko kotirati einen hohen Stellenwert haben
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen
visoko položiti noge ipd.: hochlegen
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall

vocal ženski spol samoglasnik

vocal abierta, cerrada odprt, zaprt samoglasnik
vocal breve, larga kratek, dolg samoglasnik
vocal inicial, final začeten, končen samoglasnik
vocal nasal nosni samoglasnik
cambio (ali modificación) de la vocal sprememba samoglasnika, preglas, prevoj

vojášnica barracks pl

zapor v vojášnici confinement to barracks
soba v vojášnici barrack room
dvorišče v vojášnici barrack yard, barrack square
biti zaprt v vojášnici to be confined to barracks

vokál voyelle ženski spol

dolg (kratek) vokal voyelle longue (brève)
odprt (zaprt) vokal voyelle ouverte (fermée)
začetni (končni) vokal voyelle initiale (finale)

vokál vocal f

odprt (zaprt, dolg, kratek) vokal vocal abierta (cerrada, larga, breve)
nosni (začetni, končni) vokal vocal f nasal (inicial, final)

voyelle [vwajɛl] féminin samoglasnik

voyelle orale, nasale ustni, nosni samoglasnik
longue, brève; fermée; ouverte dolg, kratek, zaprt, odprt samoglasnik

zapečèn (preveč pečen) overdone; (pripaljen) burned

zapečèn kruh well-baked bread; medicina (zaprt) costive, constipated

zapečèn trop cuit

lepo zapečen (kruh) bien cuit; (zaprt) medicina constipé

zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

po zlogih par syllabes
dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
korenski zlog syllabe radicale
delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar

Zustand, der, (-/e/s, Zustände) stanje (tudi Physik); in geschlossenem Zustand zaprt, v zaprtem položaju; Zustände, pl , razmere, stanje; Zustände bekommen razjeziti se

ἀ-μῠ́ητος 2 1. (μυέω) ne uveden (neposvečen) v skrivnosti (misterije). 2. (μύω) ne zaprt, ne strnjen, zevajoč, odprt.

ἀμφ-ηρεφής 2 (ἐρέφω) ep. krog in krog (skrbno) zaprt, na obeh straneh (dobro) pokrit.