Franja

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

more biti puede ser, es posible
kolikor le morem lo mejor que pueda
morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
ne morem več ya no puedo más
ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
ne morem nič za to no es colpa mía
ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
storim, kar največ morem hago todo lo posible

Moericus -ī, m Mójrik, Hispanec, najemniški vojak, vodja najemniške vojske v službi Kartažanov in Sirakužanov, ki je med obleganjem Sirakuz l. 212 izdal mesto in bil za to bogato nagrajen: L.

mudíti (zavlačevati) to delay, to detain, to retard, to slow down

mudíti se to tarry, to delay; (bivati) to stay, to dwell
ne mudi se the matter is not urgent, there is no hurry
mudi se mi I am in a hurry, I've no time to spare, I am pressed for time
ne mudi se mi tako zelo I am not in that much of a hurry
ne mudi se za to there's no hurry for it
ne mudi se tako strašno there's no tearing hurry
pri tem delu se rad mudim I like to take my time over this job
kam se ti tako mudi? what's your rush?
mudil seje dva meseca v Zagrebu he stayed for two months in Zagreb
mudíti se pri čem to linger over something

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

naipe moški spol igralna karta

juego de naipes kartanje, igra s kartami
jugador de naipes kartavec, kvartopirec
barajar los naipes mešati karte
le da bien el naipe, le acude el naipe ima srečo
estar como el naipe zelo mršav biti
jugar a los naipes kartati, karte igrati
le da el naipe por(ali para) eso navdušuje se za to

naklónjen inclined; kind, favourable, favourably disposed, benevolent, friendly

biti naklónjen komu to be in favour of someone, well disposed to someone
streha je strmo naklonjena the roof slopes sharply
nisem temu naklónjen (nisem za to) I am not in favour of it

navdúšen enthusiastic

biti navdúšen nad to be enraptured with
ves navdúšen sem za glasbo I'm a great music lover
niso navdúšeni za to they're not keen on that

na voljo stalna zveza
(o razpoložljivosti) ▸ elérhető, rendelkezésre áll
Cepivo je na voljo posamično ali skupaj z drugimi cepivi. ▸ Elérhető magában vagy kombinált oltóanyagként.
Portal je na voljo v 24 uradnih jezikih EU, večina metapodatkov pa je zaenkrat dostopna le v omejenem številu jezikov (angleščini, francoščini in nemščini). ▸ A portál az EU 24 hivatalos nyelvén, a legtöbb metaadat viszont jelenleg csak szűkebb körbe (angolul, franciául és németül) érhető el.
Vlada ima za to nalogo na voljo 15 dni. ▸ Erre a feladatra 15 nap áll a kormány rendelkezésére.

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

nezainteresíran non intéressé par quelque chose, qui ne s'intéresse pas à, qui ne montre aucun intérêt pour

za to sem nezainteresiran cela ne m'intéresse pas

nezainteresíran que no tiene interés (za en)

za to sem nezainteresiran no me interesa eso; eso no tiene (ali carece de) intéres para mí

níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

čisto níč nothing at all
prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
níč razen nothing but
níč več nothing more, no more, nothing further
za níč for nothing
za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
níč drugega nothing else
níč novega nothing new
níč takega nothing of the kind, none of that
níč koliko (= mnogo) very much, very many
toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
za prazen níč for no reason
vse ali níč all or nothing, neck or nothing
meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
níč manj kot... no less than, anything but...
prav níč slabši kot... no whit inferior to...
níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
to ti ni níč mar! none of your business!
to še ni níč that is nothing
to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
to ni níč vredno that is worthless
on ni níč boljši he isn't any better
iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
nisi prav níč prekmalu you are none too soon
če ni níč drugega! if that's all there is to it!
rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
ne morem níč za to I can't help it
níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
(to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
níč več nimam povedati I have nothing more to say
s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
na níč priti to be ruined, to come to grief
na níč spraviti koga to ruin someone
začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain

nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol

nič drugega rien d'autre
nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
nič več ne … plus rien
prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
vse ali nič tout ou rien
za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
za nič na svetu pour rien au monde
iz nič ni nič on n'a rien de rien
mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
(tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
(tekma) 3:0 trois (buts) à zéro

nȉko nȉkoga zaim.
1. nikdo: niko se ne javlja dobrovoljno; nikoga ne obavezuju ova obećanja; nikomu se ne treba približavati; to mu je skresao u brk, pa nikome ništa potem pa nič; ni od koga nisam saznao pravu istinu; ni s kim se ne druži; proveo se kao niko njegov imel se je zelo slabo; niko živi ne zna za ovu tajnu prav nikdo ne ve za to skrivnost
2. niče: pokazaće se ko je niko, ko je prostak, gl. tudi nitko