Franja

Zadetki iskanja

  • crummy [krʌ́mi] pridevnik (crummily prislov)
    drobtinov; mehek
    sleng debel, okrogel
    ameriško cenen, ogaben, umazan zoprn
  • dégoûtance, -tation [degutɑ̃s, -tasjɔ̃] féminin, populaire ostudna stvar, svinjarija; gnus, stud; zoprn človek
  • déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

    se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
    je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
    il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
    il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
    n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
    je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne
  • difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

    1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

    2. occ.
    a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
    b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
    c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

    3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.
  • disgustar zagnusiti; razjeziti, dolgočasiti; zoprn biti

    la cosa no me disgusta stvar mi ni nevšečna
    disgustarse razjeziti se, občutiti gnus (de do)
  • domòriti dòmorīm zastar. presesti, postati zoprn: manjak manjku domori
  • fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.
  • fuddy-duddy [fʌ́didʌdi] samostalnik
    pogovorno zoprn dedec
  • glàsūrda ž slabš. grd, zoprn glas
  • grate1 [greit] prehodni glagol & neprehodni glagol (against, on, upon)
    praskati; škripati, škrtati; strgati
    figurativno dražiti, biti zoprn

    to grate on (ali upon) one's nerves iti komu na živce
    to grate one's teeth škrtati z zobmi
  • graveolentia -ae, f (graveolēns) hud vonj (duh), zoprn vonj (duh), smrad: oris, narium PLIN., halitūs PLIN. smrdeča (smrdljiva) sapa.
  • graveolēnza f knjižno zoprn vonj, smrad
  • incommodō -āre -āvī -ātum (incommodus)

    1. intr. zoprn biti, nadležen biti, neprimeren biti, nepriličen biti, nadlegovati: Ter., Ap., Gell., cum ipsi alteri incommodarint Ci., si scientia incommodatura sit Ci.

    2. trans. neugodno (nadležno, težavno) storiti, otežiti, ovirati: navigationem Ulp. (Dig.), usum i., incommodatur ad usum manus Ulp. (Dig.).
  • per-invīsus 3 (per in invīsus) zelo zoprn, zelo mrzek, zelo neprijeten: memoria teneo, cum primum senatores cum equitibus Romanis lege Plotia iudicarent, hominem dis ac nobilitati perinvisum Cn. Pompeium causam lege Varia de maiestate dixisse Ci. fr. ap. Asc.
  • per-odiōsus 3 (per in odiōsus) zelo osovražen, zelo zoprn: crebro refricat lippitudo, non illa quidem perodiosa sed tamen quae impediat scriptionem meam Ci. ep., de Bruto nostro perodiosum, sed vita fert Ci. ep.
  • per-ōsus 3 (per in odisse)

    1. act. zelo (iz dna (svojega) srca, iz dna (svoje) duše) črteč ali sovražeč, poln sovraštva (mržnje), sovražen: decem virorum scelera L., genus omne perosus femineum V., solitudinem Cu., lucem O., V. sovražeč luč, sit življenja, genus virorum O., Narcissi amicos Suet., filium non solum ultra patrium, verum etiam ultra humanum morem Iust.; z gen.: illa (sc. Eulalia) perosa quietis Prud.; perosum esse zelo črtiti, zelo mrziti, zelo sovražen biti do koga, zelo gorek (gorak, nenaklonjen) biti komu, zelo jezen biti na koga: plebs consulum nomen perosa erat L., superbiam violentiamque tum perosos (sc. esse) regis L., si non populum Romanum perosi sunt Augustus ap. Suet.

    2. pass. zelo mrzek, zelo zoprn, zelo osovražen pri kom: thalami Iuvenc., deo perosus Tert.; komp.: veritas tanto perosior Tert.
  • per-taedet -ēre -taesum est (stlat. pertīsum est) (per in taedere) zelo naveličati se česa, zelo naveličan biti česa, zelo (za)gnusiti se, zelo (za)gabiti se, zelo (pri)studiti se, zelo presesti (presedati), zelo zoprn(o) posta(ja)ti, omrzniti, zamrzeti, mrzeti komu kaj; z gen. rei in acc. personae: Cl., vos iniuriae pertaesum est S. fr., numquam suscepti negotii eum pertaesum est N.; acc. personae je treba v mislih dostaviti: pertaesum est magni incepti V., thalami (sc. me) V., levitatis (sc. me) Ci., Asiae (sc. vos) Cu., matrimonii pertaedebat (sc. eum) Gell.; z dat. personae: mihi erat pertaesum huius professionis Fl., sibi pertaesas esse vaniloquentias Iul. Val. Od tod adj. pt. pf. pertaesus 3 zelo sit, presit, naveličan česa: lentitudinis T., ignaviam suam Suet., semet ipse pertaesus Suet.
  • repēllere* v. intr. (pres. repēllo) upirati se, biti zoprn
  • repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

    repugna gnusno je
  • répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

    il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
    cela répugne à la raison to se upira razumu
    cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
    cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
    la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi