Franja

manico m (pl. -ci, -chi)

1. ročaj, držaj:
benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

2. vrat (zvona)

3. glasba vrat (pri godalih)

4. aero krmilna palica

mereō -ēre -uī in mereor -ērī -itus sum (indoev. kor. *(s)mer- (po)deliti, podeljevati, mereo torej pomeni „dobivam svoj delež“, mereor „pridobivam si svoj delež“ = gr. μείρομαι [iz *σμερi̯ομαι]; prim. gr. μέρος, μερίς delež, del, μερίζω delim, μόρος usoda, μοῖρα delež, usoda)

1. (za)služiti (si), pridobi(va)ti si (z zaslužkom, delom, trgovino, menjavo idr.), prislužiti si: merere HS vicenos Varr. fr., merere non amplius duodecim aeris Ci., anus uxores, quae vos dote meruerunt Pl., Pythio Apollini re publica vestra bene gesta servataque lucris meritis donum mittitote L., hic meret aera liber Sosiis H., aliquod meret machaerea Pl. prinesti (prinašati), si gestis, iuvenum nobilium cliens, nardo vina merebere H., non meream divitias mihi ali alterum tantum auri ali Persarum montes, ut … Pl. ne bi vzel za … , ne bi storil tega (ali onega), pa najsi mi ponudi(jo) … ; tako tudi: quid mereas (merearis) ali mereri velis, ut … Ci. kaj bi vzel (želel dobiti) za to, da …
a) metaf. pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj, biti deležen česa: nullam gratiam hoc bello meruit L., merere gloriam Plin. iun., tantum meruit mea gloria nomen Pr., m. plus favoris, minus odii Q., minus gratiae quam offensionis Q., legatum a creditore Paul. (Dig.); z inf.: felix vocatur, cadere qui meruit gradu Sen. tr.
b) occ. (za)služiti z nečistovanjem, s prostitucijo: ex capturis prostitutarum quantum quaeque uno concubitu mereret Suet., a lenone domino puer ad merendum coactus Gell.
c) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski (kot vojak), biti vojak, opravljati vojaško službo: aes militare merere Varr., merere triplex L. trojno mezdo dobi(va)ti, merere in mereri stipendia Ci. (gl. stipendium), non iuvenem, vicesima iam stipendia merentem L., meruisse vero stipendia in eo bello quod tum populus Romanus non modo maximum sed etiam solum gerebat virtutis, patre imperatore libentissime meruisse pietatis Ci., stipendia meriti T. ki so (do)služili 20 let, bis, quae annua merebant legiones, stipendia feci L. dvakrat zapored sem služil pri takih legijah, ki so bile leto dni v službi; abs.: Ci., m. aere parvo Lucan., in ordine Front. služiti v vrsti, služiti kot navaden vojak (prostak), Romanis in castris T., sub aliquo Front. ali sub aliquo imperatore (consule) Ci., L., aliquo imperante ali imperatore C., L., equo (equis) Ci., L. kot konjenik(i), v konjenici, pedibus L. kot pešec (v pehoti) služiti.

2. (za)služiti (si), pravico do česa si pridobi(va)ti, vrednega se izkaz(ov)ati, vreden biti (v dobrem pomenu): Vell., Sen. rh., Stat., merere praemia C., laudem mereri P., mereri O., C., mereri immortalitatem Ci., amorem, decus H., coronam primam laude merere V., honorem Plin. iun., veniam Lucan., libertatem Suet., saepe meritam (da je storila) quod vellem, scio Ter.; z inf.: Q., Sen. ph., Vell., haec merui sperare? Pr., quid Minyae meruere queri? Val. Fl. kakšno pravico (kakšen vzrok) imajo, dum amari meruisti T.; z ACI.: sed meruisse dari (sc. tibi praemia) sciet O.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., Q., Petr., meruit, ut praemiis decoraretur Ci., meriti … sunt, ut per omnium annalium monumenta celebres nominibus essent L., maiores mei meruerunt, ut posteros haberent T.; abs.: si mereor O., si merebuntur Augustus ap. Suet., merendo V., Pr. s tem da se človek naredi vrednega tega, s tem da postane človek tega vreden.
a) occ. (v slabem pomenu) zaslužiti, prislužiti (si) kaj zoprnega, npr. kazen, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti kaj, dobiti kaj, biti deležen česa, zapasti (zapadati) v kaj, čemu: Ter., Ci., Q., merere fustuarium Romanum bellum L., poenam O., Sen. ph., poenas, exitium, necem, supplicium O., exempla novissima T. smrt, miserebatque non poenae magis homines quam sceleris, quo poenam meriti essent L., odium civitatis meruerat C., m. noxam L., iram alicuius T., gravius mereri T. zaslužiti hujšo kazen, nihil Ci., Lact. ali nihil tale Lact. nedolžen biti, merita poena O.; z inf.: plures sunt, qui perire meruerunt Sen. ph., meruisse mori O., quas meruere pati poenas O., id demum est homini turpe, quod meruit pati Ph., meritus maiora subire verbera H., non merui esse reus, quod … O. ne gre name zvračati krivdo, da … ; s finalnim stavkom: erat aliquis virtutum amor multoque honestius quam mereri, ne quis suas expeteret Plin.; abs.: non tamen insector, quamvis mereare, Properti: longa mea in libris regna fuere tuis Pr., merui, meritas do sanguine poenas O.; od tod
b) zagrešiti, zakriviti kaj, biti (postati) kriv česa, storiti, narediti (početi, delati) kaj: Ter., Val. Fl., Vell., Mel., quid mali meruisset? T., quid tantum merui? Pr., ipse deum antiquam genitor Calydona Dianae quod scelus aut Lapithis tantum aut Calydone merente? V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec meruerant (ničesar niso zakrivili) Graeci, cur diriperentur L. Od tod

1. pt. pr. merens -entis „zaslužujoč“
a) (v dobrem pomenu) vreden: laurea decreta merenti O.
b) (v slabem pomenu) kriv(ec): laudare et increpare merentes S., cives odere merentem O., poenas sumere merentis V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V.

2. pt. pf. glag. merēre meritus 3 zaslužen, vreden, pravičen, dostojen, pristoječ, ustrezen, primeren, zakonit: Ter., Plin. idr., honores, mors V., dona L., meritas do sanguine poenas O., iracundia Ci., illis meritum praemium persolutum est Ci., quod mihi cognitum est non famā, quā alioqui optimā et meritissimā fruitur, sed longis magnisque experimentis Plin. iun., meritis de causis Icti. Od tod

3. subst. meritum -ī, n
a) „zasluženo“, zaslužilo, plačilo, v slabem pomenu kazen: Hier., nil suave meritum est Ter., m. reportare Ap., merita invenire S. fr., m. delictorum Tert., m. meum est Ter. = meritus sum.
b) zasluga, zaslužnost, vrednost: Ter., ingens m. Sen. ph., ingentia merita L. idr., ex merito T., pro cuiusque merito L., pro singulari eorum merito Ci., atque etiam supplicatio dis immortalibus pro singulari eorum merito meo nomine decreta est Ci., sacra recognosces annalibus eruta priscis et quo sit merito quaeque notata dies O., m. loci Mart. pomen, pomembnost, važnost, quem omnes amare meritissimo pro eius eximia suavitate debemus Ci., zaradi njegove velike zasluge.
c) zasluga = zaslužno dejanje (delo), dobro dejanje (delo), dobrota, velikodušnost, velikodušno dejanje: Milonis erga me merita Ci., magna in me, non dico officia, sed merita sunt Ci., dare et recipere merita Ci., quasi remunerans meritum L., gloria est fama magnorum meritorum Ci.; occ. α) krivda: merito populi Romani C., quod ob meritum L., quid sim, vide meritumque require O., me accuset nullo meo in se merito L. ne da bi se bil (jaz) pregrešil zoper njega, nezasluženo, po krivem, a me nullo meo merito alienus est Ci. ne da bi bil (jaz) kaj zakrivil, ne da bi bil (jaz) kriv. β) pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: meriti sui in Harpago oblitus Iust. — Od tod

4. adv. abl. merito zasluženo, po zaslugi, po (vsej) pravici, upravičeno, utemeljeno, kot se spodobi, kakor je prav: Pl., Ter., Sen. rh., prorsus merito interrogas Sen. ph. z vso upravičenostjo, universis m. erat carissimus N., m. sum iratus Metello Ci., profecto existumabant me magis m. (bolj z razlogom, bolj utemeljeno) quam ignaviā iudicium animi mei mutavisse S., recte ac merito sociorum innocentium miseriā commoveri Ci., praetores merito ac iure laudantur Ci., iure meritoque Sen. ph., Ap., Cu., Fl., Fr., Val. Max., Iustin. Inst.; superl. meritissimo: Pl., Ci., Plin. iun., Ap., meritissimē: Aug.

5. narediti (delati) uslugo (usluge) komu ali čemu, zasluge si pridobi(va)ti, biti zaslužen za koga ali kaj (v teh pomenih večinoma depon.): bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. idr. mnogo (več, največ ali premnogo) zaslug si pridobi(va)ti (biti zaslužen) za koga, male (pessime) m. de aliquo Ci. slabo biti zaslužen za koga, (kaj) slabo uslugo narediti (delati) komu, perniciosius de re publica m. Ci., de te minus meretur is, cuius … Sen. ph., ita se de populo Romano meritos esse, ut … C., si bene quid (v kakem oziru) de te merui V., desine de quoquam quicquam bene velle mereri Cat., quem perisse ita de re publica merentem (tako zaslužen) consulem doleo Ci. ep.; abs.: bene merenti bene profuerit, male merenti par erit Pl. zaslužnemu … nezaslužnemu, bene merenti (zaslužnemu) praemia tribuit Auct. b. Afr., bene merens (subst. m.) Pl. dobrotnik, servus pessime meritus Arn. ki se je hudo pregrešil, cui ego omnia meritissimo (ki je zame nadvse zaslužen, za njegove velike usluge) volo et debeo Q.

morilec samostalnik
1. (storilec umora) ▸ gyilkosPovezane iztočnice: množični morilec, serijski morilec

2. (vzrok smrti) ▸ gyilkos
Cesta je najpogostejši morilec mladih moških, starih med 25 in 44 let. ▸ Az utak a 24 és 44 év közti fiatal férfiak leggyakoribb gyilkosai.
Malarija je največji morilec otrok na svetu. ▸ A malária a legnagyobb gyerekgyilkos a világon.

móvil premičen, netrden

móvil m vzrok, nagib
material móvil obratni material

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

naslédek (-dka) m

1. (posledica) effetto, conseguenza:
to dejanje bo imelo hude nasledke l'atto avrà gravi, spiacevoli conseguenze
vzrok in nasledek causa ed effetto

2. (rezultat, dosežek) risultato, esito

3. (sklep) conclusione

nekjé adv.

1. (di stato in luogo) ➞ nekam

2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
nekje več, nekje manj dove più, dove meno

3. (all'in) circa, verso:
mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

neznanka samostalnik
1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényezőZa zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nőŽena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen

occasional [əkéižənəl] pridevnik (occasionally prislov)
priložnosten, slučajen; za posebne prilike

occasional cause sekundaren vzrok
britanska angleščina occasional licence omejeno dovoljenje za prodajo alkohola
occasional labour priložnostno delo
occasional poem prigodna pesem
occasional strollers posamezni sprehajalci
occasional table mizica, za različne namene

odpoved³ [ô] ženski spol (-i …)

1. delovnega razmerja, najemnega razmerja ipd.: die Kündigung; delna: Teilkündigung; figurativno die Aufkündigung
pisna odpoved das Kündigungsschreiben, der Kündigungsbrief
takojšnja odpoved/odpoved brez odpovednega roka fristlose Kündigung
… odpovedi/… za odpoved Kündigungs-
(pravno varstvo zoper odpoved Kündigungsschutz, vzrok za odpoved Kündigungsgrund, pravica do odpovedi das Kündigungsrecht)

2. časopisa, abonmaja, naročenega: die Abbestelung

plaie [plɛ] féminin rana (tudi figuré); figuré bič, obča nadloga, kuga, zlo

plaie d'argent izguba denarja
plaie contuse zmečkanina (rana)
bander, panser une plaie obvezati rano
mettre le doigt sur la plaie (zlasti figuré) dotakniti se ranjenega mesta; najti vzrok zla
retourner, remuer le couteau, le poignard, le fer dans la plaie še stopnjevati, povečati rano, bolečino
ne rêver que plaies et bosses biti zelo prepirljiv, želeti si pretepanja
rouvrir une plaie (figuré) odpreti staro rano
quelle plaie! neznosna stvar! neznosen človek!

podzavést subconscious

iskati vzrok za kako dejanje v podzavésti to seek the cause for some action in the subconscious

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

pojasniti glagol
1. (razložiti) ▸ megmagyaráz, kifejt, elmagyarázNepridiprav bo moral svoje dejanje pojasniti na sodišču. ▸ A gazfickónak majd a bíróságon kell magyarázatot adnia tettére. Pojasni, v čem je razlika med individualnim in kolektivnim zgodovinskim spominom. ▸ Magyarázd el, mi a különbség az egyéni és a kollektív történelmi emlékezet között!
Grki še vedno niso pojasnili, kam nameravajo namestiti obiskovalce olimpijskih iger 2004. ▸ A görögök még mindig nem tisztázták, hogy hol tervezik elhelyezni a 2004-es olimpiai játékok látogatóit.

2. (razrešiti; razjasniti) ▸ tisztáz, fényt derít, magyarázatot adPoteka ogled kraja dogodka, ki bo pojasnil okoliščine nesreče. ▸ A baleset körülményeinek tisztázására helyszíni szemlét tartanak.Preiskava, ki bo morda pojasnila vzrok tragedije, je v teku. ▸ Jelenleg is folyik a nyomozás, amely fényt deríthet a tragédia okára.Policija je našla 26 pogrešanih oseb in pojasnila šest umorov. ▸ A rendőrség 26 eltűnt személyt talált meg és hat gyilkosságot derített fel.

3. (svetovati) ▸ magyaráz, tanácsol
Hkrati mi je pojasnil, naj ne skrbim, saj bodo zadnjo knjigo kljub vsemu izdali, kot je bilo dogovorjeno. ▸ Egyúttal elmagyarázta, hogy ne aggódjak, az utolsó könyvet mindezek ellenére kiadják a megbeszéltek szerint.
Pojasnil ji je, naj neha kritizirati in se briga za svoje stvari - petje. ▸ Azt tanácsolta a nőnek, hogy hagyja abba a kritizálást és foglalkozzon a saját dolgával – az énekléssel.
V minutki se je vrnila k mizi in mi prijazno pojasnila, naj nekoliko potrpim, ker šef ravnokar večerja. ▸ Egy perc múlva visszajött az asztalhoz és kedvesen elmagyarázta, hogy legyek türelemmel, mert a főnök éppen vacsorázik.

porqué

¿porqué? zakaj?
porqué m; eso tiene su porqué to ima svoj vzrok

posredi [é]

1. skozi: mittendurch, querdurch

2.
biti posredi (biti kriv/vzrok) im Spiel sein

povod [ò] moški spol (-a …) der [Anlaß] Anlass; (vzrok, razlog) die Veranlassung
imeti za povod zum [Anlaß] Anlass nehmen
| ➞ → razlog, vzrok

požar moški spol (-a …) das Feuer, das Großfeuer, der Brand, katastrofalen: die Brandkatastrophe; -brand (gozdni Großbrand, Waldbrand, rudniški Grubenbrand, sobni Zimmerbrand)
travniški požar das Lauffeuer
požar, ki je povzročil škodo das Schadenfeuer
(ogenj) die Feuersbrunst
znak za požar der Feueralarm
dati znak za požar Feueralarm geben/schlagen
… požara Feuer-, Brand- (javljalnik der Feuermelder, die Feuermeldeanlage, nevarnost die Brandgefahr, Feuergefahr, mesto die Brandstelle, namerno netenje die Brandstiftung, preprečevanje die Feuerverhütung, škoda zaradi požara der Feuerschaden, vzrok Brandursache, žarišče der Feuerherd, gašenje die Feuerlöschung, preprečevanje die Brandverhütung)
zaščita pred požarom der Feuerschutz
ki zadržuje širjenje požara feuerhemmend
zavarovan za primer požara feuerversichert

précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)

il le précéde en âge starejši je od njega
il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko