pojémati (-am) imperf. calare, abbassarsi, diminuire, declinare, allentarsi, decrescere, scemare; smorzarsi:
med. vročina pojema la temperatura cala, si sta abbassando
moči so mu pojemale le sue forze declinavano
hrup je pojemal il frastuono si stava smorzando
Zadetki iskanja
- pokváriti to render unfit for use; (poškodovati) to damage; (posel) to botch, to bungle; (moralno) to corrupt, to deprave, to pervert, to demoralize; (zrak itd.) to pollute, to foul
pokváriti veselje to spoil someone's pleasure; to be a killjoy
pokvaril nam je veselje he spoiled our pleasure (ali fun), he was a wet blanket
pokváriti račune to upset (ali to frustrate, to thwart) someone's plans (ali calculations, ironično little plan)
pokváriti upanja to dampen someone's hopes
pokvaril si boš oči you will ruin your eyes (ali your sight)
pokváriti si tek (apetit) to spoil one's appetite
pokváriti si želodec to ruin (ali to upset) one's stomach
vročina je pokvarila ribo the fish has gone off in the heat, the heat has tainted the fish
pokvaril mi je račune (figurativno) he spiked my guns
pokváriti se to go bad, to be spoilt, to spoil, to change for the worse, to grow worse; (stroj itd.) to break down; (meso) to go bad, to go off; (moralno) to become depraved (corrupted, demoralized); (segniti) to rot
motor se mi je pokvaril I had engine trouble
vreme se je pokvarilo the weather has turned nasty - pokváriti altérer ; (moralno) gâter, corrompre, dépraver, pervertir, gangrener, tarer, perdre , argo saloper, cochonner ; (napravo, stroj) détériorer, dégrader, endommager, abîmer, avarier: familiarno esquinter, détraquer
argo bousiller, amocher; (zdravje) miner, altérer; (zrak) infecter, vicier; (želodec) déranger; figurativno mutiler, massacrer, déformer, vicier
močno pokvariti délabrer
pokvariti se se gâter, se corrompre, s'altérer, se vicier, se gâcher, se dépraver, s'abîmer, s'avarier, s'endommager, se détériorer, se perdre
pokvariti mladino corrompre la jeunesse
pokvariti motor, radio aparat détraquer (ali familiarno bousiller) un moteur, un poste de radio
pokvariti si oči s'abîmer les yeux, se gâter (ali familiarno s'esquinter) la vue
pokvariti komu veselje gâter (ali troubler) la joie (ali le plaisir) de quelqu'un
pokvariti si želodec se donner (ali attraper) une indigestion, se déranger (ali se délabrer, s'abîmer, familiarno se détraquer) l'estomac
vročina pokvari pokvarljiva živila la chaleur altère les denrées périssables - poléten d'été, de l'été, estival
poletni čas, poletna ura heure ženski spol d'été
poletna noč nuit ženski spol d'été
poletna obleka toilette ženski spol estivale, habit moški spol (ali tenue ženski spol) d'été
poletne počitnice vacances ženski spol množine d'été
poletno spanje (nekaterih živali) estivation ženski spol
poletni vozni red horaire moški spol d'été
poletna vročina chaleur ženski spol d'été, feux moški spol množine de l'été - popustíti (komu) céder à quelqu'un, se rendre (aux désirs de quelqu'un), s'incliner devant quelqu'un, déférer à quelqu'un ; (grožnji) familiarno caler ; (privoliti) faire des concessions ; (moč) s'épuiser ; (bolečina) relâcher ; (kaj) détendre ; (matico, vijak) desserrer ; (matica, vijak) se desserrer ; (hitrost) ralentir ; (miniti) passer ; (izgubiti svojo napetost) se détendre ; (oslabeti) faiblir ; (mraz) s'adoucir ; (vihar) se calmer, s'apaiser, tomber ; (zmanjšati se) figurativno diminuer, décroître ; (vnema) fléchir ; (strastem) satisfaire ; (odnehati) cesser, reculer, se rabaisser, se relâcher, en rabattre, céder du terrain, marquer un recul, battre en retraite ; (vezi) lâcher ; (cene) rabattre, réduire, diminuer, baisser
popustiti v čem transiger sur quelque chose, rabattre de quelque chose
popustiti v čuječnosti relâcher sa vigilance
popustiti v svojem delu se relâcher dans son travail
popustiti mišice relâcher les muscles
popustiti sili céder à la force
popustiti vajeti lâcher la bride (ali les rênes), laisser couler les rênes
popustiti vrv détendre une corde
popustiti v svojih zahtevah rabattre de ses prétentions, réduire ses prétentions
ne popustiti ne pas en démordre, tenir bon, tenir tête à quelqu'un
ne popustiti komu v čem ne pas céder à quelqu'un en quelque chose
napetost v odnosih je popustila les rapports se sont détendus
vročina je popustila la chaleur a diminué
vzmet popusti le ressort se détend
tudi za las ne bom popustil je ne céderai pas un pouce de terrain - poskočíti dar un salto
poskočiti s sedeža levantarse de pronto; (cene, vročina, barometer) subir, aumentarse (za 5 % en un cinco por ciento)
poskočiti s cenami aumentar los precios - potênje transpiration ženski spol , exsudation ženski spol, medicina sudation ženski spol ; (od dela) suée ženski spol ; (zidu) suintement moški spol ; (tehnika) suage moški spol
mrzlica s potenjem suette ženski spol
vročina s potenjem fièvre ženski spol sudatoire
obilno potenje sueurs ženski spol množine profuses - prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)
1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.
2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.
3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.
4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.
5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1). - pripêči (-pêčem) | pripékati (-am) perf., imperf. bruciare, scottare:
vročina je pripekala faceva un caldo da morire - pripékati to scorch, to burn; (sonce) to swelter, to scorch
(sonce) pripeka it is broiling hot
pripekajoča vročina sweltering heat - príti (prídem) perf. ➞ prihajati
1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario
2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione
3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia
4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene
5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due
6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare
7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba
8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?
9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia
10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare
11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?
12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.
1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno
2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto
3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro
4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse
5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn. - pritískati apremiar; apretar hacia abajo; oprimir
pritiskati na gumb oprimir el botón
čas pritiska el tiempo apremia (ali urge)
vročina pritiska hace mucho calor - racorni, e [rakɔrni] adjectif oroženèl, trd kot rog; figuré otrdel, okostenel, neobčutljiv
la chaleur a racorni ce cuir vročina je izsušila to usnje
son cœur est racorni on(a) ima srce kot kamen - ramollir [ramɔlir] verbe transitif omehčati; figuré pomehkužiti
la chaleur a ramolli l'asphalte vročina je omehčala asfalt; verbe intransitif oslabeti, familier postati slaboumen
se ramollir omehčati se, oslabeti - raznésti ➞ raznašati; (eksplozija) to explode, to burst, to blow up
vročina je raznesla steklenico the heat burst the bottle
stvar se je raznesla the thing has got out (ali is being noised abroad) - rēndere*
A) v. tr. (pres. rēndo)
1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati
2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen
3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino
4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti
5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti
B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)
1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega
2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen - ricorrēnte
A) agg.
1. ponavljajoč se; povraten:
febbre ricorrente med. povratna vročina
motivo ricorrente ponavljajoči se motiv (v glasbenem, literarnem delu)
nervo ricorrente anat. povratni živec
2. mat. povraten, rekurziven
3. pravo priziven, pritožben
B) m, f pravo pritožnik, pritožnica - saharien, ne [saarjɛ̃, ɛn] adjectif saharski
Sahariens masculin pluriel Saharci, prebivalci Sahare
chaleur féminin, température féminin saharienne saharska vročina, temperatura; féminin platnen jopič s kratkimi rokavi - skrivíti to bend, to curve; to crook; figurativno to distort, to deform; (les itd.) to warp
vročina je skrivíla platnice knjige the heat has warped the covers of the book
skrivíti se to warp
les se je pri sušenju skrivíl the wood has warped in drying
niso mu lasú skrivíili not a hair of his head has been touched (ali hurt)
on ne bi lasú nikomur skrivíil (figurativno) he wouldn't hurt a fly