Franja

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

tvóriti (-im)

A) imperf.

1. formare, creare:
tvoriti glasove formare suoni
tvoriti besede formare parole
mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

2. formare; rappresentare, costituire:
to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

3. (sestavljati) costituire:
komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza

ugotovitven|i (-a, -o) Feststellungs- (vprašanje die Feststellungsfrage)

usod|en [ó] (-na, -no)

1. (po usodi) schicksalsbedingt, schicksalhaft
usodno povezan schicksalsverbunden

2. (usodepoln) schicksalsvoll; schicksalsschwer; schicksalsträchtig; schicksalsschwanger
usodno vprašanje die Schicksalsfrage

3. (fatalen, poguben) fatal, verhängnisvoll, verderblich; verheerend; unheilvoll, [unheilbringend] Unheil bringend; (smrten) todbringend
biti/postati usoden zum Verhängnis werden

4. (daljnosežen) von besonderer Tragweite; [schwerwiegend] schwer wiegend, folgenschwer, folgenträchtig
|
usodna ženska ironično ein männermordender Vamp

utrínjati (-am) | utrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. smoccolare

2. scuotere (la cenere)

3. spegnere

4. pren. raccontare; sballare

B) utrínjati se (-am se) | utrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. accendersi; brillare, risplendere:
na nebu se utrinjajo zvezde nel cielo brillano le stelle

2. intravvedersi

3. riflettersi, riverberare

4. pren. cadere, gocciolare

5. (pojaviti, pojavljati se v zavesti) sorgere, nascere (dubbio):
pren. pred očmi se mu utrinjajo spomini iz preteklosti davanti a lui rivivono i ricordi del passato
vprašanje se vedno znova utrinja una domanda che sempre di nuovo torna a riproporsi
v njem se je utrnil dvom prese a dubitare

varav (-a, -o) trügerisch; Trug- (zaznava die Trugwahrnehmung); filozofija Fang- (sklep der [Fangschluß] Fangschluss, vprašanje die Fangfrage)

ventilírati to ventilate, to air

ventilírati vprašanje, zadevo (figurativno) to ventilate (ali to air) a question, a matter

ver|a¹ [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

vérski de foi, de religion, religieux

verski razkol schisme moški spol, dissidence religieuse
verska strpnost tolérance religieuse, tolérantisme moški spol
verska svoboda liberté religieuse (ali des cultes)
versko vprašanje question ženski spol de foi
verski prepir controverse ženski spol (ali querelle ženski spol) confessionnelle (ali religieuse, dogmatique)

vérski religioso; de religión

versko gibanje movimiento m religioso
verski razkol cisma m
verska strpnost tolerantismo m
verska svoboda libertad f de cultos
versko vprašanje cuestión f de fe
verska vojna guerra f de religión

vest¹ [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig

vést² conciencia f

brez vesti sin conciencia
dobra (slaba, kosmata) vest buena (mala, ancha) conciencia
svoboda vesti libertad f de conciencia
vprašanje vesti caso m de conciencia
s čisto vestjo sin cargo de conciencia
imeti na vesti kaj tener a/c sobre la conciencia
imeti čisto (mirno) vest tener la conciencia limpia (tranquila)
imeti kosmato vest tener ancha la conciencia, fam tener la manga ancha
apelirati na vest koga apelar a la conciencia de alg
biti brez vesti no tener conciencia
vest me peče zaradi tega me hago de eso caso de conciencia
vest ga grize le remuerde la conciencia
grizenje, očitanje vesti rescoldo m
izprašati si vest hacer examen de conciencia
olajšati si vest descargar la conciencia
potolažiti si vest tranquilizar su conciencia
čista vest je najboljše zglavje el mejor plumón es una buena conciencia

vital|en (-na, -no)

1. vital, lebenswichtig, Vital-, Lebens- (interes das Lebensinteresse, funkcija die Vitalfunktion, kapaciteta die Vitalkapazität, vprašanje die Lebensfrage)

2. vital, lebenskräftig

vitálen vital, d'intérêt vital, d'importance vitale

vitalna sila force vitale
vitalno vprašanje question vitale

vitálen vital

vitalna energija energía f vital
vitalno vprašanje cuestión f vital

vlad|a ženski spol (-e …) die Regierung, v Avstriji, ZRN: das Kabinett; (deželna Landesregierung, enostrankarska Einparteienregierung, koalicijska Koalitionsregierung, manjšinska Minderheitsregierung, manjšinska Minderheitskabinett, marionetna Marionettenregierung, vlada v senci Gegenregierung, Schattenkabinett, revolucionarna Revolutionsregierung, večinska Mehrheitsregierung, vlada v pregnanstvu Exilregierung, vojaška Militärregierung, začasna Interimsregierung, Interimskabinett, zvezna Bundesregierung)
vlada narodne rešitve Allparteienregierung
predsednik vlade der Ministerpräsident, der Regierungspräsident, v Avstriji, ZRN: der Kanzler
konferenca predsednikov vlad die Ministerpräsidentenkonferenz
podpredsednik vlade stellvertretender Ministerpräsident, der Vizekanzler
predsednica vlade die Ministerpräsidentin, Regierungspräsidentin
akt vlade der Regierungsakt
član vlade das Regierungsmitglied
izjava vlade die Regierungserklärung
kriza vlade die Regierungskrise
nastop vlade der Regierungsantritt
preoblikovanje vlade die Regierungsumbildung, Regierungsneubildung
sedež vlade der Regierungssitz
seja vlade die Regierungssitzung, Kabinettssitzung
sestava vlade die Regierungsbildung
sklep vlade der [Regierungsbeschluß] Regierungsbeschluss
s strani vlade regierungsseitig
zastopnik vlade der Regierungsvertreter
biti v vladi v koaliciji: mitregieren
vprašanje vladi die Interpellation
ki je blizu vladi regierungsnah
vladi naklonjen regierungsfreundlich
vladi nenaklonjen regierungsfeindlich
zvest vladi regierungstreu

vozlíščen (-čna -o) adj. knjiž. (ključen, osnoven) chiave, base, principale:
vozliščno vprašanje la questione chiave
grad. vozliščna pločevina coprigiunto

vprašánjce (-a) n dem. od vprašanje domandina

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vzgoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Erziehung (celostna Ganzheitserziehung, domska Heimerziehung, družinska Familienerziehung, glasbena Musikerziehung, govorna Sprecherziehung, internatska Internatserziehung, jezikovna Spracherziehung, napačna Fehlerziehung, obrambna Wehrerziehung, posebna Heilerziehung, predšolska Vorschulerziehung, prometna Verkehrserziehung, skrbniška Fürsorgeerziehung, spolna Sexualerziehung, šolska Schulerziehung, umetnostna Kunsterziehung, zdravstvena Gesundheitserziehung, k čistoči Sauberkeitserziehung, otrok Kindererziehung, s prisilo Zwangserziehung, za snažnost Reinlichkeitserziehung), die Erziehungsarbeit
spolna vzgoja die Aufklärung, šolski predmet: der Sexualkundenunterricht
tehnična vzgoja der Werkunterricht, die Werkerziehung, das Werken
telesna vzgoja Körpererziehung, Leibeserziehung, die Leibesertüchtigung, šolski predmet: der Schulsport, der Sport
… vzgoje Erziehungs-
(pravica die Erziehungsgewalt, das Erziehungsrecht, vprašanje die Erziehungsfrage, načelo der Erziehungsgrundsatz)
pomoč pri vzgoji der Erziehungsbeistand