Franja

porte-voix [-vwa] masculin, invariable govorilo, trobilo, megafon

crier dans un porte-voix vpiti v megafon

poseído obseden; besen, hud

poseído de horror prestrašen
poseído m obsedenec; besnež
gridar como un poseído vpiti kot obseden

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

pulmón moški spol pljuča

lóbulo del pulmón pljučno krilo
gritar a todo pulmón (ali a plenos pulmones) na vse grlo vpiti
tener buenos pulmones dobra pljuča (močan glas) imeti

row⁴ [ráu]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanje

family row družinski prepir (scena)
what's the row? kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?
to get into a row nakopati si grajo
I got into an awful row pošteno so me ošteli (ozmerjali)
to kick up (to make) a row dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjati
they kicked up a tremendous row dvignili so peklenski hrup

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pogovorno razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati
arhaično pretepsti

secours [səkur] masculin pomoč; podpora; reševaina služba

un secours miloščina
sans secours étranger brez tuje pomoči
de secours pomožen, zasilen, rešilen
au secours! na pomoč!
secours aux chômeurs pomoč, podpora brezposelnim
secours en montagne gorska reševalna služba
secours mutuel medsebojna pomoč
secours aux sinistrés pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem ipd.)
secours aux sans-abri pomoč brezdomcem
(religion) les secours de la religion zakramenti
secours d'urgence nujna pomoč
association féminin de secours mutuel društvo za medsebojno pomoč
caisse féminin de secours bratovska skladnica
éclairage masculin de secours zasilna razsvetljava
les premiers secours prva pomoč (aux noyés utopljencem)
(religion) Notre-Dame du Bon Secours Marija Pomočnica
porte féminin, sortie féminin de secours izhod v sili
poste masculin de secours postaja prve pomoči, reševalna postaja; militaire obvezovališče
roue féminin de secours rezervno kolo
accourir, venir au secours priteči, priti na pomoč
appeler, crier au secours klicati, vpiti na pomoč
chercher, implorer le secours de quelqu'un, du secours de quelqu'un iskati pomoči pri kom, prositi koga za pomoč
donner, porter, prêter secours da(ja)ti, nuditi pomoč

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

todo ves, cel; vsak; le, samo

todo el (santo) día ves (božji) dan
todo el mundo vsi; vsak
todos los días vse dni, vsak dan
todo los Santos vsi sveti (1. november)
por todos los aspectos v vsakem pogledu
todo un año celo leto
es toda una clase on je razred zase
todo lo bueno vse dobro
todo lo más kvečjemu; vsekakor, na vsak način
todo alumno (= todos los alumnos) vsak učenec, vsi učenci
todo blanco ves (čisto) bel
toda Yugoeslavia vsa Jugoslavija
todo sumado kratko in malo, skratka
todo cuanto, todo lo que vse, kar
toda precaución es poca človek ni nikoli dovolj previden
toda clase de excusas vsi mogoči izgovori
a todo correr v polnem teku
a todo costo ne glede na stroške
a todo más kvečjemu
a toda prisa v vsej naglici
A todo pulmón na vse grlo (vpiti)
a toda vela z razvitimi jadri
con todo esto vendarle, navzlic temu
de toda clase (ali especie) vsakovrsten
de todas partes od vseh strani
por (ali en) todas partes vsepovsod

tongue [tʌŋ]

1. samostalnik
jezik
figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
tehnično tračnica, kretnica

furred (coated) tongue medicina obložen jezik
a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
tongue in cheek figurativno ironično
much tongue veliko govorjenja
slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
one's mother tongue materinski jezik
smoked tongue prekajen jezik
gift of tongues dar, talent za jezike
on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
his tongue failed him jezik mu je odpovedal
to find one's tongue spregovoriti
he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
to give tongue glasno govoriti, vpiti
to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
to hold one's tongue molčati
hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
I made a slip of the tongue zareklo se mi je
to put out one's tongue jezik pokazati
to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

2. prehodni glagol
dotakniti se, polizati z jezikom
pogovorno ozmerjati, ošteti
neprehodni glagol
klepetati, jezik vrteti

torvus 3 (indoev. kor. morda *tergu̯-, *tr̥gu̯- groziti, pretiti, strašiti; prim. skr. tarjati (on) preti, grozi, gr. τάρβος strah, ταρβέω (u)strašim, stvnem. drouwen, nem. drohen)

1. divji, srdit, srep, strašen, grozen, hud, strog, osoren, mračen, krut, surov: Val. Fl., Sen. ph., Val. Max., Cl., Arn. idr., oculi O., Q., adspicit hunc torvis (sc. oculis) O., vultus V., facies O., torvaque nescioquid forma minantis habet? O., nec sedeo torva O., aspectus equi Plin., senex (= Charon) Pr. strogi, angues V., draco Ci. poet., torva bos V., Medusa O., cometes torvo visu Plin., corpus visu torvum T., Macedonum acies torva Cu., proelia Cat., vox torvior Ap., tuba rudore torvior Ap.; adv. acc. n. sg. torvum in pl. torva: torvum clamare V. divje vpiti = rjuti, variis vocibus sonare torvum Amm., torvum renidens Sil., torvum lacrimans Stat., torva tueri V.; pesn. (v pozitivnem pomenu) resen, moški: Maro Stat., voluptas Cl.

2. metaf. rezek, trpek (o vinu): torva fiunt vina Plin.

tue-tête [tütɛt]

à tue-tête na vse grlo
crier à tue-tête kričati, vpiti na ves glas, tuliti, dreti se

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku

vengeance [vɑ̃žɑ̃s] féminin maščevanje, maščevalnost

faire quelque chose par vengeance napraviti kaj iz maščevalnosti
crier, demander vengeance vpiti po maščevanju
cela crie vengeance to vpije do neba
tirer vengeance de quelqu'un; exercer sa vengeance sur maščevati se nad kom

vîkom prisl.: vikom vikati na vse grlo, kričati, vpiti

vociferous [vousífərəs] pridevnik (vociferously prislov)
kričeč, kričav, zelo glasen; hrupen, razgrajaški

vociferous talk vpitje
a vociferous crowd hrupna, bučna množica
to be vociferous glasno vpiti ali peti, dreti se

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
voz de la conciencia glas vesti
voz guía geslo (v slovarju)
voz de mando ukazovalen ton
voz de trueno gromoven glas
mala voz slab glas (sloves)
a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
a media voz s pridušenim glasom
a una voz enoglasno
de viva voz ustno; izrecno
en alta voz glasno
en baja voz tiho
ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
corre la voz govori se, šušlja se
dar una voz (a) komu zaklicati
llevar la voz cantante (fig) vladati
poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
tomar voz poizvedovati
voces pl vpitje, klici
voces de socorro klici na pomoč
juego de voces besedna igra
un secreto a voces javna tajnost
dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti

vpija|ti (-m) vpiti absorbieren; einsaugen, aufsaugen, einziehen; tekočino: aufnehmen; zvok: verschlucken, schlucken
ki vpija zvok schallschluckend, schallweich, schallabsorbierend