Franja

véliki (-a -o)

A) adj.

1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande

2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli

B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso

Veliki medved stalna zveza
astronomija (ozvezdje) ▸ Nagy Medve [csillagkép]
Sopomenke: Veliki voz

violína violín m

igranje na violino música f de violín
igrati violino tocar el violín
igrati prvo violino ser el primer violín de la orquesta, fig llevar la batuta, llevar la voz cantante
igrati drugo violino (fig) fam ser el último mono

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

vózek (-zka) m dem. od voz carretto, piccolo carro

vozìč (-íča) m dem. od voz carretto, carretta

vozíček (-čka) m

1. dem. od voz carretto, carro:
enovprežni voziček barroccino

2. carrello, carretto:
mont. jamski voziček vagoncino
nakupovalni voziček carrello di supermercato
gost. servirni voziček carrello portavivande
sladoledarski voziček carretto del gelataio
invalidski voziček sedia a rotelle
otroški voziček carrozzina, carrozzella
mrliški voziček carretto funebre
žel. dvigalni voziček carrello trasportatore
prtljažni voziček bagagliaio

vozovi [ô] množina ➞ → voz

vpíti¹ (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
do neba vpiti clamar al cielo
vpiti za kom dar grita a alg
vpiti po maščevanju clamar venganza
vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado

vpre|či [é] (-žem) einspannen, vorspannen
vpreči konje v voz Pferde vor den Wagen spannen
vpreči v jarem ins Joch spannen
vpreči v voz figurativno vor den Karren spannen, vor den Wagen spannen
ne pustiti se vpreči figurativno sich nicht einspannen lassen

vpréči to harness

vpréči konje v voz to harness horses to the carriage
dati vpréči konja v voz to have a horse harnessed to a carriage
biti vprežen v (figurativno) to be tied (ali yoked) to
izpregli so konja in se vpregli v voz they took out the horse and harnessed themselves

vpréči atteler

vpreči konja (v voz) atteler un cheval (à une voiture)
vpreči vola mettre un bœuf au joug

vrst|a³ ženski spol (-e …) sedežev, moštva v formaciji ipd.: die Reihe; sedežev: die Sitzreihe
v vrstah korakati: in Reih und Glied
(enojnih sedežev Einzelsitzreihe, prečna Querreihe, stranska Nebenreihe, dreves Baumreihe, gumbov Knopfreihe, knjig Bücherreihe, petelj, zank Maschenreihe, sedežev Stuhlreihe, voz Wagenreihe, zob Zahnreihe)
strelska vrsta die Schützenlinie, die Schützenkette
vrsta oken gradbeništvo, arhitektura die Fensterreihe, das Fensterband
v dveh/ treh … vrstah zweireihig/dreireihig …
na vrste/po vrstah reihenweise
razmik med vrstami der Reihenabstand
mimo vrste außer der Reihe
sejanje v vrste agronomija in vrtnarstvo die Drillsaat, Reihensaat
skleniti vrsto/vrste aufrücken
sklenjene vrste pri korakanju, pohodu: der [Schulterschluß] Schulterschluss
strniti vrste zusammenrücken
po vrsti der Reihe nach, reihenweise, nacheinander, hintereinander
v prvi vrsti in der ersten Reihe, figurativno in erster Linie
postaviti v vrsto aufreihen (se sich), in eine Reihe stellen (se sich)

vzmèt spring

vzmèti pri avtu motor-car springs pl
glavna vzmèt pri uri mainspring of a watch
jeklena vzmèt steel spring
pnevmatična vzmèt air spring
voz na vzmèti a spring carriage
žimnica na vzmèti spring mattress

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zapeljati¹ (zapéljem) peljati fahren (noter hineinfahren, gor auffahren, hinauffahren); na drug vozni pas: überwechseln
zapeljati iz kolone ausscheren
zapeljati (nazaj) v kolono (wieder) einscheren
zapeljati nazaj avto za dolžino vozila: (den Wagen) zurücksetzen
zapeljati voz v blato figurativno den Karren in den Dreck fahren
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder

zapréči (konje) to harness; (vole) to yoke

zapréči konje v voz to harness horses to a carriage
zapreženo je the horses are harnessed
dati zapréči voz to have a horse harnessed to a carriage

znížati (re)bajar ; (cene) reducir, rebajar (los precios)

znižati glas bajar la voz

zvléči (zvléčem)

A) perf.

1. trascinare:
zvleči voz pod streho trascinare il carro sotto la tettoia

2. pren. portare, condurre (controvoglia):
zvleči na koncert portare al concerto
pog. zvleči luknjo skupaj rattoppare alla meno peggio
zvleči ustnice stringere le labbra
pren. zvleči obleko s sebe, nase svestirsi, togliersi l'abito; vestirsi

B) zvléči se (zvléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi, andar via

2. (raztegniti se) slargarsi

zvŕniti to overturn, to turn over

zvŕniti se to turn over, to overturn; (o avtu) to turn over
rad ga zvrne (kozarček vina) (figurativno) he is fond of the bottle
avto se je zvrnil the car (was) turned over
voz se je zvrnil the carriage turned (ali toppled) over
zvŕniti krivdo na koga to lay (ali to put, to cast) the blame on someone, to lay the blame at someone's door