Franja

lač|en (-na, -no) hungrig (tudi figurativno)
biti lačen Hunger haben, hungrig sein
lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti strahotno lačen einen Bärenhunger haben
postati lačen Hunger bekommen/kriegen
figurativno biti lačen česa ausgehungert sein nach
figurativno lačna usta hungrige Mäuler množina

láčen hungry; (pohlepen) greedy, covetous; (česa of, for, something)

láčen sem kot volk I am as hungry as a wolf; (gladujoč) famished, starving; (izstradan) starved
láčnemu vse diši (gre vse v tek) nothing comes amiss to a hungry stomach
biti silno láčen to be starving, to be ravenously hungry, to have a wolf in one's stomach, to have a raging (ali ravenous) appetite

láčen qui a faim, affamé

lačen biti avoir faim, être affamé
biti lačen kot volk avoir une faim de loup, familiarno avoir la dent

láčen (-čna -o) adj.

1. affamato:
biti lačen essere affamato, aver fame
biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

2. pren. affamato, desideroso; avido:
lačen ljubezni desideroso di affetto
lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

3. pren. voglioso, libidinoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna

láčen hambriente (tudi fig) (česa de) ; fig ávido (česa de)

biti lačen kot volk estar muerto de hambre; tener un hambre feroz

lamb¹ [læm] samostalnik
jagnje; jagnjetina; ovčica (član verske skupnosti)

you may as well be hanged for a sheep as for a lamb če že grešiš, pojdi do konca (kazen ne bo nič manjša)
wolf (ali fox) in lamb's skin volk v ovčji koži, hinavec
like a lamb ko jagnje, pohleven, krotek
in (ali with) lamb breja (ovca)
the Lamb (of God) božje jagnje, Kristus

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

Mausen, das, lovljenje miši; die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht volk dlako menja, narave pa ne

ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta

menja|ti [é] (-m) (spremeniti) wechseln; za kaj drugega: tauschen
menjati vozni pas die Fahrspur wechseln
denar: umwechseln
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mórski de mar; marino

morska bolezen mareo m
ki ima morsko bolezen mareado
dobiti morsko bolezen marearse
morska deklica (mit) nereida f
morska gladina superficie f del mar
morski jezik (riba) lenguado m
morski ježek erizo m de mar
morska klima clima m marítimo
morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
morsko kopališče playa f
morska kopel baño m de mar
morska milja milla f marina
morski pes (zool) tiburón m
morsko pristanišče puerto m marítimo
morska riba pez m marino
morski ribolov pesca f marítima
morska pot vía f marítima
morski ropar pirata m, corsario m
star morski volk (fig) lobo m de mar
morska sol sal f marina
morska obala costa f, litotal m
morska voda agua f de mar
morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

nardo m bot. narda:
nardo celtico prava špajka, spajk (Valeriana celtica)
nardo comune (spigo, lavanda) sivka (Lavandula officinalis)
nardo frastagliato rdeča spajka (Centranthus calcitrapa)
nardo selvatico (asaro) leskov koren (Asarum)
nardo sottile (cervino) ščetinovka, volk, vrnuh, jesenovo silje (Nardus stricta)

navigato agg.

1. ploven, po katerem se plove (morje)

2. pren. izkušen; ekst. prebrisan, zvit:
affarista navigato zvit špekulant
donna navigata (v ljubezni) izkušena ženska
marinaio navigato izkušen mornar, morski volk

3. navt. ki se prevaža z ladjo

níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio