tantrum [tǽntrəm] samostalnik
pogovorno nevolja, slaba volja; izbruh jeze, jeza, bes, togota
to be in one's tantrum biti slabe volje
to fly into a tantrum dobiti napad besnosti. togotnosti; raztogotiti se
Zadetki iskanja
- testament [téstəmənt] samostalnik
oporoka, poslednja volja, testament; zaveza, zakon
last will and testament testament, oporoka
the Old Testament, the New Testament cerkev stari, novi testament (zaveza)
to contest (to dispute) a testament izpodbijati oporoko
to leave s.th. to s.o. in one's testament zapustiti komu kaj v svoji oporoki
to make one's testament napraviti (svojo) oporoko - testament [tɛstamɑ̃] masculin oporoka, poslednja volja, testament; religion testament, zaveza
par testament oporočno, testamentarno
l'Ancien, le Nouveau testament (religion) stara, nova zaveza
dresser, faire un testament napraviti oporoko
mettre, coucher quelqu'un sur son testament vpisati koga v svojo oporoko kot dediča
exécuteur masculin du testament izvršilec oporoke
il peut faire son testament (familier) on ne bo več dolgo živel, lahko napravi svoj testament
léguer par testament voliti v oporoki - testamént -énta m (lat. testamentum)
1. testament, oporuka, posljednja (-sled-) volja, zavještanje (-ve-)
2. testament, zavjet (-ve-): Stari testament; Novi testament - tēstāmentum -ī, n (tēstārī)
1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
a) calatis comitiis Gell.
b) in procinctu Ci., Vell.
c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.
2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert. - testiness [téstinis] samostalnik
razdraženost; čemernost, slaba volja, nejevolja - tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)
à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je - tiff1 [tif]
1. samostalnik
majhen nesporazum, pričkanje, nesoglasje, prepir(ček); kujanje, slaba volja
in a tiff slabe volje, nevoljen
2. neprehodni glagol
kujati se, pričkati se, zmrdovati se - trempe [trɑ̃p] féminin kaljenje (jekla); drozga; figuré močna volja, prekaljenost, kov; populaire batine
ils sont de la même trempe sta, so istega kova, značaja, narave - trīstitia -ae, f (trīstis)
1. neprijazno vedenje, jeza: sim ego tristitiae causa tuae O., an nova tristitiae causa puella tuae? Pr.
2. mračnost, čemernost, neprijaznost, slaba volja, nevolja, nejevolja, zlovoljnost, ozlovoljenost, resnost, resnobnost, strogost, trdosrčnost: tristitia et severitas habet gravitatem, sed amicitia remissior esse debet Ci., quod ille vos tristitiā vultuque deceperit Ci., multa tristitia, multum severitatis Plin. iun.
3. žalovanje, žalost, otožnost, žalobnost, klavrnost, potrtost, pobitost, malodušnost, melanholija, jad, tuga, bol, bolest, bridkost, bolečina, gorjé (naspr. laetitia, alacritas): tristitiae se tradere Ci., tristitiae mederi Sen. ph., ex summā laetitiā omnes tristitia invasit S., finire memento tristitiam H., tristitia torpens (sc. apium) Plin.; pren.: sole recedente quasi tristitia quaedam contrahit terram Ci.
4. metaf. (o neživih subj.) žalost, žalostna kakovost, žalostno stanje, trdost, trdota, neprizanesljivost, ostrost, ostrina, starejše trdóba, ljutína: temporum, sermonis Ci., soli, caeli, aspectūs Plin., lenitas verbi rei tristitiam mitigat Ci. - učljívost ž volja za učenje
- vasìjet m, vasijetnáma ž (t. vasijet, vasijetname, ar.) dial. oporoka, poslednja volja: vasijet učiniti
- velleità f
1. neuresničljiva volja, želja; neuresničena ambicija
2. voluntarizem - velléité [veleite] féminin trenutna, slabotna volja; zahotenje, bežna namera
être sujet à des velléités biti podvržen trenutnim željam, biti muhast
avoir des velléités de travail imeti namene za delo (ki pa se ne uresničijo) - Vergnügtheit, die, dobra volja, razigranost, veselost
- Verhandlungsbereitschaft, die, pripravljenost na pogajanja, volja za pogajanja
- Verstimmtheit, die, Verstimmtsein, das, nerazpoloženost, nerazpoloženje; slaba volja
- Verstimmung, die, slaba volja, nerazpoloženje; Verstimmung des Magens pokvarjen želodec
- vȅselōst ž veselost, dobra volja: nema ljepše slike na svijetu nego što je lice puno -i
- Volkswille, der, volja ljudstva