Franja

Zadetki iskanja

  • aparát apparatus; contrivance; (naprava) appliance, pogovorno gadget, contraption; (orodje) tool, implement, instrument; contrivance; (mehanična naprava) device; (mehanizem) mechanism

    foto aparát camera
    radijski aparát radio, wireless set, receiver
    telefonski aparát telephone, phone
    kdo je pri aparátu? who is speaking?
    pri aparátu! speaking!
    ostanite pri aparátu! hold the line, please!
    brivski aparát safety razor, (električni) shaver
    kopirni aparát copier, copying machine
    gasilni aparát fire extinguisher
    strankin aparát politika party machine
    varilni aparát welding apparatus, welding machine
    ves vojni aparát all the machinery of war
  • Aquīlius (Aquīllius) 3 Akvilij(ev), rim. patricijsko in plebejsko rodbinsko ime,

    1. M'. Aquilius Manij Akvilij, konz. l.129, končal je vojno z Aristonikom: Vell., Fl., Iust.

    2. M'. Aquilius Manij Akvilij, sin prejšnjega, bil je Marijev legat l.103, l.101 pa je kot konz. zatrl upor sužnjev na Siciliji, ki ga je vodil Atenion (Athenio); l.88 je bil premagan v mitridatski vojni in po izdajstvu izročen kralju Mitridatu, ki ga je dal privezati na osla, zasmehovati in mu naposled v grlo vliti raztopljenega zlata: Ci., Vell., Fl.

    3. C. Aquilius Gallus Gaj Akvilij Galus, Ciceronov prijatelj, govornik, pravnik; l.66 je bil skupaj s Ciceronom pretor: Ci., Plin.

    4. Aquilius Regulus Akvilij Regul, polbrat govornika Vipstana Mesale, malopriden ovaduh (delator) cesarske dobe: T.

    5. Aquilius Niger Akvilij Niger, rimski zgodovinopisec: Suet.; tudi kot žensko ime: Aquīlia Akvilija: Ci. ep. Adj. Akvilijev: lex (= Gaja Akvilija Galusa) Ci., G.; Od tod adj. Aquīliānus 3 Akvilijev (= Gaja Akvilija Galusa): Icti., definitio Ci.; subst. Aquīliānī -ōrum, m akvilijevci: Varr.
  • arbiter -trī, m

    1. očividec, opazovalec, gledalec, sovedec, priča: sine arbitro L., T., sine arbitris L., sine testibus et arbitris Ci., remotis arbitris Ci., L., Cu., submotis arbitris L., arbitris procul amotis S., procul est, ait, arbiter omnis O., locus ab arbitris remotus Ci., secretorum omnium arbiter Cu., omnium arcanorum arbiter Cu., arbiter sermonis T.

    2. jur. razsodnik, ki ni bil nameš-čen po zakonu, temveč so ga v starejši dobi izbrale stranke v sporu, pozneje pa pretor; arbiter razsoja, kakor se mu zdi prav (ex fide bona), iudex po pisanih zakonih: pro communi amico atque arbitro controversias regum componere C., nihil ad id quidem arbitro aut iudice opus est L., utrum iudicem an arbitrum dici oporteret Ci., arbiter litis, decisionis Ci., arbitrum capere Ter., arbitrum sumere Ci., aliquem arbitrum adigere, arbitrum postulare, dare arbitrum, ad arbitrum confugere, uti aliquo arbitro, esse arbitrum in aliquam rem Ci.;

    3. pren.
    a) sodnik: arbiter es formae (Paris) O., pugnae H. vojni razsodnik (βραβευτής): (Mars) arbiter armorum O., arb. pacis et armorum O., arb. pacis ac belli Iust., favor arb. coronae Mart., arb. irae Iunonis (Eurystheus) O.
    b) vladar, voditelj, oblastnik, gospodar: arbiter imperii (Augustus) O., regni, rerum T., an praemia sub dominis, poenas sine arbitro esse? T., elegantiae arbiter (Petronius) T. odločevalec o rečeh dobrega okusa, quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. simpoziarha (βασιλεὺς τοῦ συμποσίου): arb. Hadriae (Notus) H., locus effusi late maris arbiter H., arb. mortis (Plutus) Sen. tr., Taurus arbiter innumerarum gentium Plin., dii populorum arbitri T., arbitri funerum Suet. fr.
  • arbitre [arbitr] masculin

    1. (raz)sodnik, razsojevalec

    arbitre de la vie gospodar nad življenjem (in smrtjo)
    l'arbitre a expulsé un joueur du terrain (sport) sodnik je izključil igralca
    arbitre de la mode razsodnik glede mode
    il est l'arbitre des élégances on je razsodnik v vprašanjih dobrega okusa, mode ipd
    il est l'arbitre de la paix ou de la guerre on odloča o miru ali vojni

    2.

    libre arbitre svobodna volja
  • Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

    1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

    2. pogosto gr. mestno ime,
    a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
    b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
    c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
    č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.
  • Aristomenēs -is, m (Ἀριστομένης) Aristomen, mesenski poveljnik v drugi mesenski vojni: Val. Max., Plin.
  • armáda ž (špan. armada, lat. armata) armada, vojska: nepobjediva armada ladjevje Filipa II. 1588 v vojni proti Angliji
  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • armō -āre -āvī -ātum (arma)

    1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

    2. occ.
    a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
    b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

    3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

    1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

    2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.
  • army [á:mi] samostalnik
    armada, armija, vojska; krdelo, roj

    army agent, (ali broker, contractor) vojni dobavitelj
    ameriško army exchange vojaško skladišče
    to enter (ali go into, join) the army iti služit vojake
    standing army stalna vojska
  • Arrius 3 Arij(ev), ime rimskega rodu,

    1. Q. Arrius Kvint Arij, pravnik in govornik, pretor l.72, v suženjski vojni poražen od Spartaka; kot bogat homo novus je l.59 pripravil sijajno „sedmino“ na čast svojemu očetu: Ci., H. (ki označuje njegove sinove za ožrljivce — parazite).

    2. Arrius Varus Arij Var, vojskovodja v Vespazijanovem času: T.

    3. Arria Arija, blaga žena Peta Trazeje (Paetus Thrasea), ki je l.42 po Kr. spodbujala svojega moža k samomoru: T.
  • Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

    1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

    2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.
  • Artaphernēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταφέρνης) Artafern(es), perz. moško ime, poseb. nečak kralja Dareja Histaspa, z Datijem poveljnik v prvi perz. vojni proti Grkom, ki so ga premagali v maratonski bitki l.490: N., Plin.
  • Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.

    1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.

    2. neki slikar: Plin.

    3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.
  • Āsculum -ī, n Askul, ime mesta,

    1. Asculum (Pīcēnum Picenski) Askul (zdaj Ascoli), imenitno glav. picensko mesto južno od Ancone: Ci., C. idr. (v sinkop. obl. Āsclum -ī, n: Sil.). Od tod adj. Āsculānus 3 askulski: genus Ci., triumphus Plin. (= Gneja Pompeja, ki je Askul osvojil v državljanski vojni); subst. Āsculānus -ī, m in pl. Āsculānī -ōrum, m Askulec, Askulci, preb. Askula: Ci.

    2. Āsculum (Āpulum Apulski) Askul (zdaj Ascoli di Satriano), apulsko mesto, znano po bitki s Pirom l.278: Fl. Od tod adj. Āsculīnus (Āusculīnus) 3 askulski: ager Front.
  • asperitās -ātis, f (asper)

    I. v pravem pomenu (s tipanjem občutena) hrapavost, grapavost, neravnost: montium Varr., viarum Ci., L., loci S. ali locorum S., L. neprehodnost, omnes asperitates supervadere S. premagati vse ovire, asperitas saxorum Cu. ali asperitates saxorum Ci., Arn. robatost kamenja, robato kamenje, asperitas faucium ali samo asperitates Plin. kosmato grlo, hripavost, asperitas oculorum Sen. ph. vnetje oči, vnete oči; negladkost površine pri posodah, ploskoviti relief: vasa anaglypta in asperitatemque excisa Plin. —

    II. pren.

    1. na telesu občutena ostrost, ostrina: frigoris O., T. ali frigorum T. hud mraz, hiemis T. huda zima; enalaga: asp. loci O. ostro podnebje, ob calorem aut asperitatem S. zaradi... puščobe, asp. aceti, vini Plin. rezkost, aquarum Plin. slanost, vocis Lucr. ali soni T. ostrost, zariplost glasu, oster, zaripel glas, asp. intercolumniorum Vitr. različnost.

    2. (o človeku, njegovem značaju in vedenju) ostrost, osornost, grobost, neolikanost, robatost, robustnost: naturae Ci., Stoicorum Ci. trdo, strogo življenje, avunculi N., patris O., artibus ingenuis asperitas fugit O. neolikanost, agrestis H. kmečka preprostost, zarobljenost, Maximini Lamp.; occ. nravstvena surovost, divjost, divjačnost: belli S. ali bellorum Ap. ob vojni (vojnah).

    3. (o razmerah) neugodnost, neprilika, težavnost, težava, bridkost, hudina, stiska: in ea tanta asperitate S. ob toliki bridkosti, in his... asperitatibus rerum Ci. navzlic temu neugodnemu položaju.

    4. trdnost, trpkost: remedii (odredb) T.; (o govoru) trpkost, pikrost, žaljivost: propter verbi asperitatem Ci. zaradi žaljivega izraza, asp. verborum O. trpke, pikre besede, contentionis Ci., genus orationis cum lenitate profluens sine iudiciali asperitate Ci.
  • at [æt, ət] predlog
    ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

    at the age of v starosti
    at all sploh
    to aim at s.th. meriti na kaj
    all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
    at attention v pozoru
    angry at jezen zaradi
    at best v najboljšem primeru
    to be at s.th. ukvarjati se s čim
    at the bottom na dnu, spodaj
    at all costs za vsako ceno
    at close quarters čisto blizu
    at court na dvoru
    at one's disposal na razpolago komu
    to drive at meriti na kaj
    at first najprej
    to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
    to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
    at the head of na čelu česa
    at home doma
    at one fell swoop na mah
    at large na prostosti
    to laugh at s.o. posmehovati se komu
    at last končno
    at least vsaj
    at long last na koncu koncev
    at loggerheads v sporu, sprt
    at length končno
    at the minute na minuto
    to be at hand biti na voljo
    at any moment vsak trenutek
    at most največ, kvečjemu
    near at hand čisto blizu
    not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
    at night ponoči
    at noon opoldne
    at one složno, sporazumno
    at peace v miru
    at a pinch v stiski
    to play at chess igrati šah
    at any price za vsako ceno
    at rest v miru
    at school v šoli, pri pouku
    to scoff at posmehovati se
    at sight na pogled, po videzu
    at stake v nevarnosti, na kocki
    two at a time dva hkrati
    at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
    to be at a standstill zastajati
    to value at ceniti na
    what are you at? kaj počneš?
    at war v vojni
    at work pri delu
  • Athēniō -ōnis, m (Ἀϑηνίων) Atenion,

    2. sicilski pastir, po rodu iz Kilikije, ki je poveljeval v drugi suženjski vojni l.102 in padel v dvoboju s konz. Manijem Akvilijem: Ci.; sarkastično o Sekstu Klodiju, vodji upornih sužnjev: Ci. ep.

    2. slikar iz traške Mavroneje: Plin. (z nom. Athēniōn).
  • Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.

    2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.

    3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.

    4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.

    5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).
  • Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

    2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

    3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

    4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

    5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

    6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

    7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

    8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

    9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

    10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
    a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
    b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.