Franja

pittacium (pictacium) -iī, n (gr. πιττάκιον) košček usnja, platna ali papirja

1. košček usnja ali platna, ki se namoči v kako tekočino ali raztopino in se kot obkladek daje na bolne telesne ude: Cels.

2. košček usnja kot krpa za na čevelj: calceamenta perantiqua, quae ad indicium vetustatis pittaciis consuta erant Vulg.; od tod pren.: induis capitium, tunicae pittacium Lab. fr. ap. Gell. obesek, privesek.

3. listek (etiketa) na vinski steklenici: Petr.

4. nabito oznanilo, javni razglas (oglas): proposuit pittacium publice Aug.

5. žrebni listič, nekak loterijski listek, loterijska srečka: cum pittachia in schypho circumferri coeperunt Petr.

6. listek, zaznamek, zapisek, seznam, spisek, lista: Lamp., Cod. Th., p. authenticum Cod. I. originalen (avtentičen, točen, izviren) seznam.

7. potrdilo o plačilu, pobótnica: Cass.

porculus -ī, m (demin. k porcus)

1. prašiček, prasiček: iubeas, si sapias, porculum adferri tibi Pl., porculis quoque minusculis et haedis tenerioribus victitasse (sc. Pythagoram) idem Aristoxenus refert Gell., lactens Arn.

2. metaf.
a) porculus marīnus morska svinjka, neka riba: praecipue in Moeno Germaniae amne protelis boum et in Danuvio marris extrahitur (sc. piscis), porculo marino simillimus Plin.
b) kavelj, kljuka, klin, obroč, neka priprava pri vinski stiskalnici: porculum in media sucula facito Ca., inter arbores medium quod erit, id ad mediam conlibrato, ubi porculum figere oportebit, uti in medio praelum recte situm siet Ca.

pujs|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (vinski veščec) der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer, veliki Großer)

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

raisin [rɛzɛ̃] masculin grozdje; format papirja 50 x 60 cm

raisins de Corinthe debele rozine, cibele
raisins secs rozine
raisins de cuve, de table grozdje za vino, namizno grozdje
cure féminin de raisins grozdna kura
grain masculin de raisin grozdna jagoda
grappe féminin de raisin (vinski) grozd
jus masculin de raisins grozdni sok
cueillir le raisin trgati, obirati grozdje
manger du raisin jesti grozdje

sìrće -eta s (t. sirke, perz.) kis: voćno, vinsko, drvno sirće sadni, vinski, lesni kis; zeitin i sirće prevaliti, proliti sirće narediti neko nerodnost, malopridnost; prevalio sirće pa zatumarao tamo gde ga niko ne poznaje; ljuto sirće i svoj sud grize

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

sód¹ -a cask; barrel; tub; container; (velik) tun; (kad) butt

svež iz sóda on draught, drawn from the wood
vinski sód wine cask, wine barrel
razsušen sód leaky barrel
spravljen v sódu barrelled
doga sóda stave
obroč na sódu hoop
dno sóda bottom of a cask
nabiti obroče na sód to hoop a cask (ali a barrel)
vino iz sóda wine from the wood
naliti v sód(e) to barrel up
dišati po sódu to taste of the cask
namočiti sód to season a cask
spraviti v sód to cask, to barrel
nastaviti sód to spile a cask
to izbije sódu dno! (figurativno) that's the limit!, that tops everything!, it's the last straw!

sók suc moški spol , sirop moški spol ; (rastlin) séve ženski spol ; (sadni, pri pečenki) jus moški spol ; (močnik) bouillie ženski spol

citronin (oranžni) sok jus de citron (d'orange); malinov sok jus (ali sirop) de framboise(s)
mesni sok jus de viande
redilni sok suc nourrissant
sadni sok jus de fruits
trtni sok séve de la vigne, jus de la treille
vinski sok jus de raisin
želodčni sok suc gastrique

spirit³ [spírit] samostalnik
kemija destilat; špirit
ameriško alkohol, alkoholna pijača
množina alkoholne, opojne pijače, spirituoze

spirit blue anilinsko modrilo v alkoholu
spirit of ether medicina Hoffmannove kapljice
spirits of turpentine terpentinovo olje
spirit(s) of wine vinski cvet, alkohol
ardent spirits močne, zelo opojne pijače
a glass of spirits and water kozarec alkoholne pijače, mešane z vodo
methylated spirit gorilni špirit
rectified spirit prečiščen alkohol
I don't drink spirits ne pijem alkohola

spirito² m

1. kem. špirit, čisti alkohol:
spirito denaturato denaturirani špirit
spirito greggio surovi špirit
spirito di vino vinski cvet

2. ekst. špirit, etilalkohol:
fornello a spirito gorilnik na špirit

šip|ek moški spol (-ka …)

1. plod: die Hagebutte

2. rastlinstvo, botanika rastlina: Wilde Rose, die Heckenrose; die -Rose (bodičasti Bibernell-Rose, dlakavi Apfel-Rose, francoski/ galski Essig-Rose, japonski Kartoffel-Rose, kimastoplodni Alpen-Heckenrose, mnogocvetni Kletter-Rose, navadni Hunds-Rose, Hecken-Rose, njivni Kriech-Rose, Feld-Rose, poljski Acker-Rose, puhasti Filz-Rose, Wald-Rose, rjastordeči/vinski Wein-Rose, Schottische Zaun-Rose, alpski Alpen-Rose)

šípek botanika (grm) dog rose; (cvet) eglantine, (plod) hip, dog-rose berry; brier, briar, briar-rose

vinski šípek sweetbrier

taberna ženski spol pivnica, krčma, vinarna, gostilna, žganjarna

ser un poste de taberna vinski bratec biti
frecuentar tabernas popivati

tordo m zool. drozg, cokovt (Turdus philomelos)
tordo sassello vinski, rdeči drozg (Turdus musicus)
grasso come un tordo lepo rejen

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

tŕs botanika reed

vinski tŕs vine, grapevine

uva ženski spol grozd, grozdje

uva crespa, uva espina kosmulja
uva pasa suha grozdna jagoda, rozina
uva tempran(ill)a zgodnje grozdje
uva tinta (blanca) temno (belo) grozdje
mosto de uva vinski mošt
estar hecho una uva biti pošteno pijan
pisar las uvas tlačiti (prešati) grozdje
ponerse como una uva pošteno se najesti (napiti)

vapore

A) m

1. kem., fiz. hlap, para:
vapore acqueo vodna para
vapori di iodio, di mercurio jodovi, živosrebrni hlapi

2. vodna para:
a tutto vapore pren. na vso moč, z vso paro
bagno a vapore parna kopel
caldaia a vapore parni kotel
locomotiva a vapore parna lokomotiva

3. navt. parnik

4.
vapori pl. meglica; hlapi:
i vapori del vino vinski hlapi

B) agg. invar. fiz.
cavallo vapore konjska moč

veščec¹ [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwärmer
borov veščec živalstvo, zoologija der Kiefernschwärmer, der Tannenpfeil
kalinov veščec Ligusterschwärmer
lakotni veščec Labkrautschwärmer
lipov veščec Lindenschwärmer
slakov veščec Windenschwärmer
topolov veščec Pappelschwärmer
vinski veščec Weinschwärmer