Franja

lesson¹ [lesn] samostalnik
lekcija, naloga; učna ura, pouk (tudi figurativno)
figurativno lekcija, graja
cerkev nauk
množina učenje, študij

to give (take) lessons dajati (jemati) učne ure
this was a lesson to me to me je izučilo
let this be a lesson to you naj ti bo to v pouk
to teach (ali read) s.o. a lesson učiti koga kozjih molitvic
cerkev first lesson (brani) odlomek iz stare zaveze
cerkev second lesson (brani) odlomek iz nove zaveze
cerkev proper lesson dnevu primeren odlomek iz sv. pisma

lezione f

1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
una lezione di greco učna ura grščine

2. predavanje:
inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju

3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike

4. različica besedila

lumenora f fiz. lumen-ura

man-hour [mǽnauə] samostalnik
delovna ura

Märchenstunde, die, ura pravljic

martinaccio m (pl. -ci) šalj. čebula, velika žepna ura

meridiana¹ f sončna ura

minute-glass [mínitgla:s] samostalnik
pščena ura

montre¹ [mɔ̃trə] féminin žepna ali zapestna ura

montre de contrôle, de précision kontrolna, precizna ura
montre à réveil žepna budilka
montre marine zelo precizen kronometer
montre à répétition ura, ki bije ure
avance féminin, retard masculin d'une montre prehitevanje, zaostajanje ure
monter, remonter une montre naviti uro
mettre sa montre à l'heure naravnati (svojo) uro
montre en main (figuré) z uro v roki, s preciznim, na minuto točnim merjenjem časa
course féminin contre la montre tekma (dirka), v kateri tečejo tekači posamezno ob merjenju časa; figuré zadeva, akcija, ki jo je treba zelo hitro in dobro izvršiti, opraviti

montre-bracelet [-braslɛ] féminin zapestna ura

Morgenstunde, die, jutranja ura; bis in die Morgenstunden hinein do jutra; Morgenstunde hat Gold im Munde rana ura zlata ura

Mutteruhr, die, matična ura

Nachhilfestunde, die, ura instrukcij; Nachhilfestunden, pl , instrukcije; Nachhilfestunden geben instruirati

Nachtstunde, die, nočna ura; zu vorgerückter Nachtstunde pozno ponoči, ob pozni nočni uri

nāscentia -ae, f (nāscī) rojstvo = ura rojstva: Vitr.

Nebenuhr, die, Elektrizität relejna ura

nèbitnica ž ekspr. smrtna ura: došla joj nebitnica

nȅpogoda ž
1. nevihta, neurje, huda ura
2. ujma: elementarna, prirodna

nihálka ž
1. ura njihalica, sat, časovnik sa šetalicom
2. visaljka, hengemat, viseća mreža za ležanje

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).