-
διά-λῠσις, εως, ἡ (δια-λύω) 1. razveza, razhod, ločitev; razrušitev, podiranje τῆς γεφύρας; razpust, τῆς ἀγορῆς čas, ko se ljudje razidejo s trga, δήμου odprava, uničenje ljudovlade. 2. konec, dovršitev πολέμου, sprava πρός τινα, mirna poravnava, εἰς διαλύσεις ἄγω hočem stvar dovesti do mirne poravnave.
-
διαφθορά, ἡ 1. pokončanje, uničenje, umor, poguba, pogin; ὀμμάτων oslepljenje; ἰχθύσιν žrtje za ribe. 2. pokvara, zapeljevanje, izprijenost, pokvarjenost; trohnenje NT.
-
ἐπανάστασις, εως, ἡ (ἐπ-ανίστημι) prekucija, prevrat, uničenje, porušenje (prestola) θρόνων; vstaja, upor, ἐπί τινα, τινί proti komu.
-
καθαίρεσις, εως, ἡ (καθ-αιρέω) rušenje, podiranje, uničenje, razdejanje NT.
-
κατακονά, ἡ (κατα-καίνω) poet. uničenje, poguba, propast.
-
κατάλυσις, εως, ἡ (κατα-λύω) 1. a) razrušenje, razpad, uničenje, prevrat (ustave), odstava, izgon, τῶν τυράννων ἐκ τῆς Ἑλλάδος izgon tiranov iz Grecije:; b) τοῦ πολέμου konec vojske, κατάλυσιν τοῦ πολέμου ποιοῦμαι končam vojsko; c) odpust, razpust στρατιάς. 2. prenočišče, postaja, gostilnica.
-
κατασκαφή, ἡ 1. pokop, grob(nica). 2. razrušenje, uničenje.
-
καταστροφή, ἡ (κατα-στρέφω) 1. obrat, prevrat, izid, konec, smrt, uničenje, poguba, pogubljenje NT. 2. podjarmljenje, καταστροφὴν ποιοῦμαι podjarmljam si.
-
φθορά, ion. φθορή, ἡ φθόρος, ὁ (φθείρω) 1. uničenje, razrušitev, porušenje, opustošenje; popačenost, pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen.