nē2 in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).
I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja
1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.
2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.
3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.
4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).
5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.
II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej
1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.
2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …
3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.
4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:
1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.
2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …
B. nĕ
I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.
II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi
1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.
2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.
prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))
1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).
2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius
1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.
2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.
pungō -ere, pupugī, punctum
1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.
2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)
I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —
II. (kot učinek dejanja)
1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.
2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.
3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.
Opomba: Prud. meri pupūgerat.