-
agōn -ōnis, acc. sg. -ōna, acc. pl. -ōnas, m (gr. ἀγών) bojna igra, tekmovalni boj, tekmovanje v raznih panogah pri gr. slavnostih, od Neronovega časa običajno tudi v Rimu (čisto lat. certamen): Plin. iun., Suet.; pren. preg.: nunc demum agon est Suet. šele velja.
-
agonij|a ženski spol (-e …) die Agonie (tudi figurativno), der Todeskampf
-
agōnīzor -āri (gr. ἀγωνίζεσϑαι), tudi agōnīzō -āre, bojevati se: Eccl.
-
agorānomus -ī, m (gr. ἀγορανόμος) tržni (sejemski) predstojnik (nadzornik, sodnik), ki mu je pripadal tudi redarstveni nadzor nad krčmami in javnimi prostitutkami kakor v Rimu edilom (od tod pri Iust. aediles = agoranomi): Pl.
-
agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.
-
agrestis -e (ager)
1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.
2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.
3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.
-
Agrigentum -ī, n (ὁ Ἀκράγας; lat. obl. je pretvorba iz gr. acc. Ἀκράγαντα) Agrigent, cvetoče mesto na južni obali Sicilije: Ci., L.; redko v gr. obl. Acragās (Agragās), tudi Acragāns -antis, acc. -anta, m Akragant (Agragant): O., V. (pri katerem nekateri pišejo Agragans, obliko, nastalo pod vplivom odvisnih sklonov in izpričano po medičejskem rokopisu), Mel., Plin. Od tod adj.
1. Agrigentīnus 3 agrigentski: Plin., Amm.; pl. subst. Agrigentīnī -ōrum, m Agrigentčani, preb. Agrigenta: Ci.
2. Acragantīnus (Agragantīnus) 3 (Ἀκραγαντῖνος) akragantski (agragantski), iz Akraganta: Empedocles Lucr., portae Agragantinae (drugi berejo Agragentinae, Agragianae ali Acragianae) Ci. vrata, ki vodijo v Agragant; pl. subst. Acragantīnī -ōrum, m Akragantčani: Plin.
-
aguets [agɛ] masculin pluriel
aux aguets na preži (tudi figuré), v zasedi
être, se tenir, rester aux aguets biti na preži; paziti se
se mettre aux aguets iti, postaviti se na prežo
-
aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati
s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj
-
ainsi [ɛ̃si] adverbe tako
c'est ainsi qu'il faut agir tako je treba postopati
ainsi qu'il a été dit kot je bilo rečeno
les garçons, ainsi que les filles dečki, kot (tudi) deklice
et ainsi de suite in tako dalje
pour ainsi dire tako rekoč
s'il en est ainsi če je to tako
ainsi va le monde tako je na svetu
ainsi soit-il! tako bodi! amen!
Pierre est ainsi (comme ça) Peter je tak
-
āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)
1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.
2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.
Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.
-
akademizem samostalnik
1. (v umetnosti) ▸ akadémizmus
V kiparstvu je prelom stoletja pomenil hkrati tudi prelom z akademizmom 19. stoletja. ▸ A szobrászatban a századforduló szakítást jelentett a 19. századi akadémizmussal is.
2. izraža negativen odnos (teoretične, neživljenjske rešitve) ▸ akadémizmus [elméleti jellegű, életidegen megoldás]
Avtor je pripadnik nove generacije ustvarjalcev, ki so stopili iz akademizma ter se obrnili h gledalcem in bralcem. ▸ A szerző ahhoz az új alkotónemzedékhez tartozik, amely az akadémizmusból kilépve a nézőkhöz és az olvasókhoz fordult.
-
aklimatizira|ti se (-m se) sich akklimatisieren (tudi figurativno)
-
áko if; in case; provided (that)
tudi áko even if
celó áko even if, even supposing that, though
razen áko unless, except if, (redko, knjižno) save that
áko ne unless, except if
áko slučajno, ako morda if by chance
áko samó if only
áko sploh if... at all
áko treba in case of need, if necessary
áko je takó in that case
áko ne bi bilo (tebe) but for (you)
-
àko veznik si; dans le (ali au) cas où; lorsque, quand
ako ne sinon
ako le ne à moins que
ako tudi même si
-
akril samostalnik1. (slikarska tehnika) ▸
akrilrazstava akrilov ▸ akrilképek kiállítása
tehnika akrila ▸ akril technika
Ukvarjam se s slikarstvom in to največ v akvarelni tehniki, pa tudi z akrilom in oljem. ▸ Festészettel foglalkozom, elsősorban akvarell technikával, de akrilt és olajfestéket is alkalmazok.
2. (material) ▸
akrilsanitarni akril ▸ szaniter akril
Najpogostejši material za kadi je sanitarni akril, ki je zelo prijeten na otip. ▸ A kádak leggyakoribb alapanyaga a nagyon kellemes tapintású szaniter akril.
3. tudi v pridevniški rabi (barva) ▸
akrilZa pleskanje 205 kvadratnih metrov zidu so porabili tri velike posode akril barve. ▸ 205 négyzetméter falra három nagy vödör akrilfestéket használtak fel.
-
akrobatika samostalnik1. (zapleteni gimnastični elementi in liki) ▸
akrobatikaukvarjati se z akrobatiko ▸ akrobatikával foglalkozik
osnove akrobatike ▸ akrobatika alapjai
element akrobatike ▸ kontrastivno zanimivo akrobatikus elem
vadba akrobatike ▸ kontrastivno zanimivo akrobatikus gyakorlat
prvak v akrobatiki ▸ akrobatika bajnoka
prvenstvo v akrobatiki ▸ kontrastivno zanimivo akrobatikai bajnokság
parterna akrobatika ▸ talajakrobatika
cirkuška akrobatika ▸ cirkuszi akrobatika
2. (o drugih športih in dejavnostih) ▸
akrobatikazračna akrobatika ▸ légi akrobatika
plesna akrobatika ▸ kontrastivno zanimivo akrobatikus tánc
Treningi so bili naporni, ker sta poleg plesnega znanja morala do popolnosti obvladati tudi akrobatiko. ▸ Az edzések kimerítőek voltak, mivel a tánctudás mellett az akrobatikát is tökéletesen el kellett sajátítaniuk.
3. (kompleksna ali spretna izvedba) ▸
akrobatikabesedna akrobatika ▸ verbális akrobatika, szóakrobatika
V njihovih izjavah je veliko besedne akrobatike. ▸ A nyilatkozataikban rengeteg verbális csavar van.
vokalna akrobatika ▸ vokális akrobatika
računovodska akrobatika ▸ számviteli akrobatika
pravna akrobatika ▸ jogi akrobatika
-
akrobatsko prislov
1. (o telesnih spretnostih) ▸ akrobatikusan, kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára, kontrastivno zanimivo ▸ akrobatikus ügyességgel
Ulica je bila polna ljudi, ki so akrobatsko skakali čez avtomobile. ▸ Az utca tele volt az autókon akrobata módjára átugráló emberekkel.
Palica se je skoraj prelomila, ko se je riba akrobatsko pognala proč in za sabo povlekla več metrov ribiške vrvice. ▸ A bot majdnem eltört, amikor a hal akrobatikus ügyességgel félresiklott, több méternyi horgászzsinórt húzva maga után.
Eden izmed mladih vlomilcev je policistom celo sam precej olajšal delo, saj mu je na bližnji travi zdrsnilo in je akrobatsko padel. ▸ Az egyik fiatal betörő még azzal is eléggé megkönnyítette a rendőrök dolgát, hogy megcsúszott, és ahogy elvágódott a közeli gyepen, az akrobatamutatványnak is beillett.
2. (o akrobatiki ali akrobatih) ▸ akrobatikusan
Akrobatsko zahteven cirkus zahteva tudi športnike, zato se jih lahko že nekaj med njimi pohvali z odličji z olimpijskih iger, recimo v gimnastiki ter celo v sinhronem plavanju. ▸ A nehéz akrobatikus mutatványokat felvonultató cirkuszban sportolókra is szükség van, ezért közülük már többen is büszkélkedhetnek olimpiai érmekkel, amit például tornában, sőt szinkronúszásban kaptak.
3. (o mentalni spretnosti) kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára
Akrobatsko se bom izognil vprašanju. ▸ Akrobata módjára fogok kitérni a kérdés elől.
-
akulturacija samostalnik
(prilagoditev kulturnemu okolju) ▸ akkulturáció
Res je tudi to, da je prav stopnja obvladovanja jezika dober kazalnik akulturacije. ▸ Az is igaz, hogy a nyelvtudás szintje jól jelzi az akkulturációt.
-
āla -ae, f
1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.
2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.
3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.