Franja

obrekovánje (-a) n calunnia, denigrazione, diffamazione, maldicenza:
jur. tožiti koga zaradi obrekovanja querelare qcn. per diffamazione

odškodnína (dejanje) compensation ženski spol , dédommagement moški spol , indemnisation ženski spol , réparation ženski spol ; (denar) indemnité ženski spol , dommagesintérêts moški spol množine

odškodnina za ločeno življenje indemnité de séparation ženski spol
odškodnina v denarju indemnité pécuniaire
vojna odškodnina indemnité(s) de guerre, réparations ženski spol množine
biti upravičen do odškodnine avoir droit à une indemnisation
dati odškodnino accorder (ali allouer) une indemnité
dati komu odškodnino za kaj indemniser quelqu'un pour quelque chose
dobiti odškodnino recevoir (ali toucher) une indemnisation
tožiti za odškodnino intenter une action en dommages-intérêts
zahtevati odškodnino demander (ali réclamer) des dommages-intérêts (ali une indemnité)
kot odškodnino en dédommagement, à titre d'indemnité (ali de dédommagement)

odškodnína indemnización f ; resarcimiento m

vojna odškodnina indemnización de guerra
kot odškodnina a título (ali en calidad) de indemnización; para resarcirse de
dati komu odškodnino za kaj indemnizar a alg por a/c
dobiti odškodnino estar (ali quedar) indemnizado
tožiti za odškodnino entablar una acción por daños (y perjuicios)
zahtevati odškodnino reclamar indemnización

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pecūnia -ae, f (pecu; prvotno „premoženje v živini“, ker je vse bogastvo starodavnikov predstavljala živina; prim. pecūlium)

1. imetje, imovina, lastnina, premoženje, bogastvo: Fest. idr., in pecore tum consistebat pecunia pastoribus Varr., familiae cum pecoribus (ea pecunia illis est) L., pecuniam facere Ci. pridobi(va)ti si, magnam pecuniam secum portare V. s seboj prinesti.

2.
a) denarna vsota ali vsota denarja, denar, denarna sredstva, finance: Pl., Cu., Iust., H. idr., grandis, immanis, infinita, ingens Ci., magnae, multae pecuniae Ci., p. captiva L. zaplenjen, numerata ali praesens Ci. gotov denar, gotovina, cruenta Ci., Val. Max. krvnina, publica državni dohodki Ci., V. ali državna blagajna Ci. ali vojna blagajna C., pecuniae reditus V. denarni dohodki, pecuniae familiares T. družinski denar, zasebno premoženje, p. credita C. posojena vsota, posojilo, dies pecuniae L. plačilni dan, pecuniam solvere C. plačati, pecunias repetere Ci. tožiti zaradi izsiljevanja, pecuniam facere S. kovati denar.
b) v pozni cesarski dobi = nummus novec, penez: vitiare pecunias Eutr.; poseb. bakreni novec: scenicis … vix pecuniam donavit Lamp.
c) pooseb. dea Pecunia boginja Pekúnija, boginja dobička: Aur., Aug.; kot Jupitrov pridevek: Aug.

pecūniāris -e (pecūnia) denaren: damnatio Dig. obsodba na denarno kazen (globo); adv. pecūniāriter za denar, po denarju, denarno: p. agere Icti. za odškodnino v denarju, tj. tožiti v civilni pravdi, p. interesse alicuius Icti.

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
être à plaindre biti pomilovanja vreden

plainte [plɛ̃t] féminin tožba, pritožba; tarnanje; obtožnica

plainte en divorce tožba za razvezo
déposer (une) plainte, porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti komu, tožiti koga

pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
(familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)

poursuite [pursɥit] féminin zasledovanje, lov (za), iskanje; stremljenje; nadaljevanje; juridique pregon; théâtre projektor, ki razsvetljuje protagonista

poursuite judiciaire, pénale sodni, kazenski pregon
poursuite de l'enquête nadaljevanje preiskave
(course féminin) poursuite féminin kolesarska tekma na dirkališču
jeux masculin pluriel de poursuite mance (igra)
arrêter les poursuites ustaviti sodni pregon
intenter des poursuites contre quelqu'un (juridique) koga sodno tožiti
être à la poursuite, faire la poursuite zasledovati

pourvoir* [purvwar] verbe intransitif (po)skrbeti (à za); verbe transitif opremiti, oskrbeti (de z); priskrbeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); preskrbeti, omožiti, oženiti

se pourvoir d'aliments, de linge oskrbeti še z živili, s perilom
se pourvoir en appel (juridique) vložiti priziv
se pourvoir en cassation, en nullité vložiti ničnostni priziv
se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
se pourvoir en justice sodno nastopiti, tožiti
pourvoir à un poste zasesti neko (službeno) mesto
être pourvu de vêtements chauds biti oskrbljen s toplimi oblačili
pourvoir au désordre preprečiti nered
pourvoir ses enfants preskrbeti svoje otroke
pourvoir aux besoins de sa famille skrbeti za potrebe svoje družine
j'y pourvoirai pobrigal se bom, poskrbel bom za to
il n'a qu'à se pourvoir ailleurs saj (on) lahko gre kam drugam

procès [prɔsɛ] masculin pravda, proces, postopek proti; pravni spor; tožba; pravdni akti; médecine potek, tok bolezni

sans (autre) forme de procès kratko; brez pomisleka, takoj
procès civil civilna pravda
procès criminel, pénal kazenski postopek
procès en divorce ločitvena tožba
procès en recherche de paternité proces za ugotovitev očetovstva
procès simulacre (politique) uprizorjen proces
droit masculin de procès pravdna pristojbina
accommoder, arranger un procès poravnati (pravni) spor
avoir, conduire, poursuivre un procès imeti, voditi pravdo
entamer, entreprendre, intenter un procès začeti pravdo
faire un procès à quelqu'un pravdati se s kom
faire le procès à quelqu'un tožiti koga
gagner son procès (figuré) imeti uspeh
perdre son procès (figuré) ne uspeti, spodleteti
mettre les parties hors de cour et de procès ustaviti sodni postopek (pravdo)
réveiller un procès zopet začeti, oživiti proces
un mauvais arrangement vaut mieux qu'un bon, que le meilleur procès slaba poravnava je več vredna kot dobra, kot najboljša pravda

Prozeß, Prozess, der, (Prozesses, Prozesse) proces (tudi Recht, Chemie); Technik postopek, proces; Recht Prozeß führen pravdati se, procesirati; Recht einen Prozeß anstrengen tožiti, vložiti tožbo; figurativ kurzen Prozeß machen na kratko opraviti (mit z)

quejar

= aquejar; quejarse pritožiti se; tožiti, tarnati; tožbo vložiti
se, me quejó de V. pritožil se mi je zaradi Vas

querēla f pravo tožba:
sporgere querela (contro) tožiti (koga)

razvéza (ločitev) divorce

začasna odločba o razvézi decree nisi
tožiti (koga) za razvézo to sue (someone) for (a) divorce

Rechtsweg, der, Recht sodna pot, pravna pot; pravdni postopek; den Rechtsweg beschreiten tožiti