Franja

ránjenec¹ (-nca) | -nka (-e) m, f ferito (-a):
težek ranjenec ferito grave

rodere^*

A) v. tr. (pres. rodo)

1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer

2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale

3. šalj. (po)jesti

B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze

C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

sextantārius 3 (sextāns) eno šestin(k)o vsebujoč, šestinski: as FEST. as, ki je bil šestina nekdanjega asa, torej težek ali vreden le 2 unciji; tako tudi asses sextantario pondere PLIN.

stot [ó] moški spol (-a …) der Zentner (kratica : Ztr.), metrski: Meterzentner
težek en stot/več stotov zentnerschwer
na stote zentnerweise

težak¹ (têžka, -o) ➞ → težek

težák (têžka -o) adj. glej težek

težj|i [é] (-a, -e) schwerer
težje pismo der Doppelbrief
| ➞ → težek

téžji (-a -e)

A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
fant je težji primer è un ragazzo difficile

B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
na začetek postaviti: an den Anfang
postaviti na začetek voranstellen
na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
na začetku meseca am Monatsanfang
pomoč na začetku die Starthilfe
biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
ob začetku zum Beginn/Anfang
ob začetku leta zum Jahresanfang
od začetka von Beginn an
od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
od začetka do konca von vorne bis hinten
začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
z začetkom … mit Beginn des …
z začetkom leta zum Jahresanfang

zadosti [ô]

1. genug (dela genug Arbeit, Arbeit genug, star alt genug)

2. (zadostno količino) genügend

3.
zadosti dobro (dovolj in preveč) zur Genüge

4.
biti zadosti genügen
biti zadosti težek/dolg/visok … reichen
nikoli (jim) ni zadosti (sie) können nicht genug bekommen/kriegen

5.
imeti zadosti (biti sit tega) genug haben (von)
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt!; jetzt reicht's!

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

zločin|ec moški spol (-ca …) der Verbrecher (seksualni Sittlichkeitsverbrecher, težek Kapitalverbrecher, Schwerverbrecher, vojni Kriegsverbrecher, iz navade Gewohnheitsverbrecher); figurativno der Frevler, der Verbrecher, der Übeltäter
lov na zločina/zločine die Verbrecherjagd

značáj (-a) m

1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
težek, neprijeten značaj un brutto carattere
biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
nacionalni značaj il genio della nazione

2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
odkrit značaj carattere aperto
ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
agr. značaj vina caratteristiche del vino
psih. asocialni značaj carattere asociale

zvalíti (-ím)

A) perf. ➞ valiti

1. rotolare:
zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina

2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico

B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.

1. rotolare, rotolarsi:
pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore

2. riversarsi (in massa)

ἀνδρ-αχθής 2 (ἄχθος) ep. moža težeč, za moža težek, velikanski χερμάδιον.

ἀντι-σηκόω 1. intr. sem enako težek, odtehtam. 2. trans. spravim v ravnotežje.

ἀργαλέος 3 [Et. po regresivni dissimil. ἀλγαλέος, gl. ἄλγος] ep. težaven, nadležen, težek, nemogoč; ἀργαλέος ἐστί težko je; gl. ἀντιφέρομαι.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.