Franja

celokup|en (-na, -no) gesamt, Gesamt- (dohodek das Gesamteinkommen, donos der Gesamtertrag, rezultat das Gesamtergebnis, vtis der Gesamteindruck, bilanca die Gesamtbilanz, naklada die Gesamtauflage, teža das Gesamtgewicht, prebivalstvo die Gesamtbevölkerung, premoženje das Gesamtvermögen)

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čist propre, pur, net, clair, chaste

čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

číst puro; limpio; neto; claro; casto

čisti dobiček beneficio m neto
čista teža peso m neto
čisto zlato oro m puro
čista svila seda f pura
imeti čisto vest tener la conciencia limpia
prepisati na čisto copiar, poner en limpio

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

debelost samostalnik
1. (prevelika telesna teža) ▸ túlsúly, kövérségPazim na prehrano, malce sem namreč nagnjena k debelosti. ▸ Ügyelek az étkezésre, mivel kissé hajlamos vagyok a hízásra.
Sopomenke: debelušnost
Povezane iztočnice: abdominalna debelost

2. (širina; debelina) ▸ vastagság
Razlika je predvsem v teži in debelosti materiala, zato je obleka precej lažja za nošenje. ▸ A különbség elsősorban az anyag súlyában és vastagságában van, így a ruha viselése sokkal könnyebb.

dodatn|i (-a, -o) Mehr-, Nach-, Neben-, Sekundär-, Sonder-, Zusatz-; Mehr- (poraba der Mehrverbrauch, teža das Mehrgewicht, vrednost der Mehrwert, obremenitev die Mehrbelastung, Zusatzbelastung, napetost die Zusatzspannung, storilnost die Mehrleistung, potrebe množina der Mehrbedarf, dohodki množina Mehreinnahmen, donos der Mehrertrag, izdatki množina Mehrausgaben, izkupiček der Mehrerlös, stroški množina der Mehraufwand, tovor die Mehrfracht); Nach- (rok die Nachfrist, gorilnik der Nachbrenner, porto das Nachporto, naročilo die Nachbestellung, tehnika drobljenje die Nachzerkleinerung, naročilo die Nachforderung, oboroževanje die Nachrüstung, pospeševanje die Nachbeschleunigung); Neben- (funkcija das Nebenamt, okolnost der Nebenumstand, pristojbina die Nebengebühr, zaposlitev die Nebenbeschäftigung, obveznost die Nebenverbindlichkeit, pogodba der Nebenvertrag, dogovor die Nebenabrede, dohodek die Nebeneinnahme, koriščenje die Nebennutzung); Sekundär- (pomnilnik der Sekundärspeicher); Zusatz- (naprava das Zusatzgerät, številka die Zusatzzahl, zavorna luč die Zusatzbremsleuchte, dopust der Zusatzurlaub, predlog der Zusatzantrag, protokol das Zusatzprotokoll, sporazum das Zusatzabkommen)

dokaz moški spol (-a …) der Beweis (tudi pravo)
dokaz prisotnosti neke snovi, istovetnosti, očetovstva itd.: der Nachweis
(izkaz) der Erweis; (potrditev) die Bezeugung
dokaz krivde pravo die Überführung
kot dokaz als Beweis
-beweis (z alibijem Alibibeweis, pristnosti Echtheitsbeweis, krivde Schuldbeweis, ljubezni Liebesbeweis, nedolžnosti Unschuldsbeweis, prijateljstva Freundschaftsbeweis, resnice Wahrheitsbeweis, za bivanje Božje Gottesbeweis, z izvedencem Sachverständigenbeweis, nasprotni Gegenbeweis); -nachweis (alkohola Alkoholnachweis, istovetnosti Identitätsnachweis, očetovstva Vaterschaftsnachweis, vročitve Zustellnachweis, sledov Spurennachweis)
predložiti dokaz den Beweis antreten
izvajati dokaze Beweise führen
izvajalec dokazov der Beweisführer
teža dokazov Last der Beweise
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen

empty¹ [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
pogovorno lačen, trezen

to feel empty biti lačen
to be empty of s.th. ne imeti česa
empty weight lastna teža
on an empty stomach na prazen želodec, tešč

excès [ɛksɛ] masculin presežek; nezmernost, čezmernost, brezmernost; pretiravanje; ekstrem; ekscès; prekoračenje (uradne oblasti); mathématiques ostanek; pluriel prestopki, kršenje reda, izgredi, nasilnost(i)

à l'excès čez vse mere, neizmerno, skrajno, pretirano
par excès de prudence pretirano previdno
les excès des troupes d'occupation nasilnosti okupacijskih čet
excès de fatigue preutrujenost
excès de population preobljudenost
excès de poids prevelika teža
excès de conduite razuzdano vedenje
excès de pose (photographie) preosvetlitev
excès de pouvoir prekoračenje kompetenc
excès de table pretirano uživanje jedi in pijač
excès de vitesse prekoračenje hitrosti
excès de zèle prevelika vnema
boire, manger avec excès, à l'excès čezmerno piti, jesti
pousser jusqu'à l'excès gnati, tirati do skrajnosti, do zadnjega
tomber d'un excès dans un autre padati iz ene skraj

falta ženski spol pomanjkanje, nedostatek, napaka, pomota, zmota; greh, krivda, pregrešek; odsotnost, izostanek; vrzel

falta de aprecio nespoštovanje
falta de atención nepozornost, neustrežljivost
falta de confianza nezaupanje
falta de costumbre nevajenost
falta de dinero (de medios) pomanjkanje denarja (sredstev)
falta de escritura pisna pomota
falta de franqueo nezadostno frankiranje (pisma)
falta ortográfica pravopisna napaka
falta de palabra besedolomstvo
falta de peso neprava teža
falta de trabajo brezposelnost
coger en falta a alg. koga pri pregrešku zasačiti
dar quince y falta a alg. koga močno prekašati
hacer falta manjkati, izostati; biti potreben
aquí no haces falta tu te ne potrebujemo
no lo hará, ni falta que le hace ne bo tega napravil in ima tudi prav
no me hace falta (to) lahko pogrešam
incurrir en una falta napraviti napako
notar la falta de a/c pogrešiti
vendré sin falta zanesljivo bom prišel
a falta de v pomanjkanju
sin falta gotovo
¡menuda falta me hace! tega nikakor ne potrebujem!
poner faltas a (imeti) očitati

fardeau [fardo] masculin breme (tudi figuré), tovor

fardeau de la preuve (juridique) teža dokaza
fardeau des impôts davčno breme
fardeau des ans starost

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fúnt (angleški denar) pound (sterling); (teža, utež, 453,59 g) pound

fúnt šterling pound sterling
bankovec za 5 fúntov a five-pound note
plačati 20 penijev za fúnt to pay twenty pence in the pound
prodajati na fúnte (teža) to sell by the pound
maslo stane devetdeset penijev fúnt the butter costs ninety pence a pound

giusto

A) agg.

1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!

2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina

B) avv.

1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)

2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal

3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

C) m

1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično

gostot|a [ô] ženski spol (-e …)

1. die Dichte, -dichte (materiala Stoffdichte, naboja Ladungsdichte, naseljenosti Besiedlungsdichte, Wohndichte, tehnika niti Fadendichte, poselitve die Siedlungsdichte, prebivalstva Bevölkerungsdichte, prometa Verkehrsdichte, snega Schneedichte, toka Stromdichte, zagradbe Verbauungsdichte, zraka Luftdichte, ionska Ionendichte, populacijska Individuendichte, Populationsdichte, površinska Flächendichte)
velika gostota hohe Dichte
nizka gostota geringe Dichte
neodvisen od gostote dichteunabhängig

2. kemija die Dichte, Massendichte, die spezifische Masse

3. (specifična teža) die Wichte

4. zank, pletiva, sita: die Maschenweite

5.
gostota toka (pretok) der Durchfluss
optična gostota die Schwärzung

grám gram, gramme

teža gráma gram weight

gravare

A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

B) v. intr. pritiskati:
l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih

greh [é] moški spol (-a …)

1. religija die Sünde, -sünde
prvi greh Ursünde
greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
smrtni greh Tödsünde
poglavitni greh Hauptsünde
mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
greh opustitve Unterlassungssünde
brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
teža grehov die Sündenlast
priznanje grehov das Sündenbekenntnis
priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
odpuščanje grehov die Sündenvergebung

2. figurativno das Laster
gnezdo greha die Lasterhöhle
seznam grehov das Sündenregister
stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
vreden greha eine Sünde wert
figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde