Franja

kokošj|i [ó] (-a, -e) hühnerartig; Hühner- (gnoj der Hühnerdung, uš die Hühnerlaus, tat der Hühnerdieb, želodček der Hühnermagen, juha die Hühnerbrühe, Hühnersuppe, jajce das Hünerei)
kokošja kuga medicina die Geflügelpest

konjsk|i [ó] (-a, -o) Pferde- (gnoj der Pferdedung, hlapec der Pferdeknecht, hlev der Pferdestall, hrbet der Pferderücken, mesar der Pferdeschlächter, [Roßschlachter] Rossschlachter, mešetar der [Roßhändler] Rosshändler, šport der Pferdesport, tat der Pferdedieb, zobje množina das [Pferdegebiß] Pferdegebiss, glava der Pferdekopf, medicina kura die [Roßkur] Rosskur, Pferdekur, mesnica die [Roßschlächterei] Rossschlächterei, figurativno narava die Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, oprema das Pferdegeschirr, stava die Pferdewette, vprega das Pferdefuhrwerk, meso das Pferdefleisch, stojišče der Pferdestand, die Pferdebox)

kónjski horse(-), horse's, horses'; horsy, horse-like; equine

kónjski bič horsewhip
udariti s kónjskim bičem to horsewhip
kónjska dirka horse race
kónjsko dirkališče racecourse, hippodrome
kónjski dreser horsebreaker
kónjski gnoj horse dung, horse manure
kónjski hlev stables pl, for horses
kónjski hrbet horseback
kónjska koža horsehide
kónjska muha horsefly, gadfly
kónjska odeja horse blanket, horsecloth
kónjsko meso horsemeat
kónjski okras trappings pl caparison
kónjska oprava harness, gear
kónjska podkev horseshoe
kónjska pijavka zoologija horse-leech
kónjska moč horsepower (krajšava: HP)
kónjski tat horse thief
kónjski trgovec horse dealer, horse coper, coper
kónjska železnica horse-railway, tramway
kónjska žima horsehair

kurj|i (-a, -e) Hühner- (tat der Hühnerdieb, juha die Hühnersuppe, drobovina das Hühnerklein, kurje prsi die Hühnerbrust)
figurativno kurji možgani množina das Spatzengehirn
figurativno kurja polt die Gänsehaut
koga oblije kurja polt (jemand) bekommt eine Gänsehaut

ladrón tatinski

ladrón m tat, ropar; lopov, slepar, zlikovec
ladrón cuatrero živinski tat
ladrón de levita eleganten slepar
ladrón de muertos (ali cadáveros) tat mrličev
ladrón ratero (tat) žepar

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

light¹ [lait] pridevnik (lightly prislov)
lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)

light of belief lahkoveren
light coin kovanec z nezadostno količino žlahtne kovine
elektrika light current šibki tok
light of foot (ali heel) lahkonog
light fingers dolgoprst (tat)
held in light esteem malo spoštovan
to hold s.th. light; ali to make light of s.th.; ali to set lightstore by nalahko kaj jemati
with a light heart z lahkim srcem
figurativno a light hand obzirnost, takt
light in hand poslušen (konj), lahko vodljiv
no light matter to pa ni malenkost
light metals lahke kovine
light opera lahka ali komična opera
light traffic majhen promet
light woman lahka ženska
light weights prelahke uteži
the ship returned light ladja se je vrnila brez tovora
vojska in light marching order na pohodu z malo tovora

literáren (-rna -o) adj.

1. letterario, della letteratura:
literarne vrste generi letterari
literarni jezik lingua letteraria, lingua standard
literarni salon salotto letterario
literarna zgodovina storia della letteratura
literarna umetnost letteratura
pejor. literarna srenja letteratume
literarni tat plagiario

2. (značilen za literaturo, neživ, nenaraven) letterario, artificioso:
literarni klišeji stereotipi letterari
preveč literaren jezik una lingua troppo artificiosa

lohnenswert koristen, priporočljiv; Tat: vse pohvale vreden

manigancer [-se] verbe transitif, familier skrivaj pripraviti, zasnovati

le voleur a bien manigancé son coup tat je dobro zasnoval svoj podvig

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

mojstrsk|i [ó] (-a, -o) meisterhaft, meisterlich; Meister- (dosežek die Meisterleistung, izdelek das Meisterstück, šport kandidat der Meisterkandidat, naslov der Meistertitel, strelec der Meisterschütze, špijon der Meisterspion, tat der Meisterdieb, tečaj der Meisterkurs, spričevalo der Meisterbrief, znamenje das Meisterzeichen)

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

nemíl not mild; pitiless, cruel; disagreeable, unpleasant

vrnil sem mu nemílo za nedrago I gave him tit for tat, I paid him back in his own coin

ognjílo fire-steel

šilo za ognjílo (= milo za drago) tit for tat
vrniti šilo za ognjílo to pay (out) in kind, to give tit for tat

okra|sti (-dem) bestehlen; beklauen; plündern; mrliča, nezavestnega: fleddern
tat, ki okrade mrliča/nezavestnega der Leichenfledderer

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

plagiario plagiatorski

plagiario m plagiator, slovstveni tat, prepisovalec

postáti¹ (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir

postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
postati bogat enriquecer(se)
postati slep cegar, perder la vista
postati menih meterse fraile, profesar
on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
ne bo postal star no llegará a viejo
postati težavnejši hacerse más difícil
mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
pozno postaja ya se hace tarde

povrníti to return; to render; to repay; to give back

povrníti voznino to refund someone's fare
povrníti dobro za slabo to return (ali to render) good for evil
povrníti milo za drago; (šilo za ognjilo); enako z enakim to give tit for tat
povrníti zlo za zlo to return (ali to render) evil for evil, to take an eye for an eye
stroški mu bodo povrnjeni he will be reimbursed his expenses
ne povrníti česa (ne se izkazati hvaležnega) to make no return for something
povrníti se to return