Franja

aggeggio m (pl. -gi)

1. krama, stvar, zadeva:
il tavolo è ingombro di inutili aggeggi miza je polna nekoristne krame
cos'è questo aggeggio? kaj je ta stvar?

2. pren. godlja, kaša

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

āgnus -ī, m jagnje, jagenjček: Ci. idr., inter audaces lupus errat agnos H., agnus mas idemque femina L.; kolekt.: villa abundat... agno Ci. z jagnjeti; preg.: lupo agnum eripere postulant Pl. = zahtevajo nekaj nemogočega.

Opomba: Po Fest. in P. F. je bila ta beseda v najstarejših časih masc. in fem.

agréer [agree] verbe transitif blagohotno sprejeti, odobriti, privoliti (quelque chose v kaj), dopustiti, dovoliti; verbe intransitif ugajati, prijati, biti všeč

le ministre a agréé votre demande minister je ugodil vaši prošnji
ce plan ne m'agrée pas ta načrt mi ni všeč
si cela vous agrée če vam je to prav, všeč, vam konvenira
se faire agréer par, dans doseči sprejem v, biti sprejet v
veuillez agréer mes sentiments distingués blagovolite sprejeti moje spoštljive pozdrave

ajo moški spol česen; česnova juha (omaka); šminka, lepotilo; robat izraz

ajo de chalote šalotka
ajo morisco drobnjak
ajo porro, ajo puerro por, luk
fuerte como un ajo krepak, čvrst
andar en el ajo z umazanimi posli se ukvarjati
bueno anda el ajo ta je pa lepa!
oler a ajos biti povezan s težavami
tieso como un ajo (fig) tog, napihnjen

Alabanda -ae, f: Plin. in Alabanda -ōrum, n: L., Iuv. (ἡ Ἀλάβανδα in τα Ἀλάβανδα) Alabanda (gen. -e) ali Alabande (gen. Alaband), trgovsko mesto v Kariji, vzhodno od Mileta; njegov po božje čaščeni heros eponymos Alabandus -ī, m Alaband, sin Evipa in Kaliroje: Ci. Od tod subst. Alabande͡us -eos, m (Ἀλαβανδεύς) Alabanjan = rojen v Alabandah: Ci., Vitr.; nom. pl. Alabandīs (Ἀλαβανδεῖς), acc. -eas, Alabanjani, preb. Alaband: Ci., Vitr.; adj. Alabandēnsis -e alabandski, iz Alaband: Ci.; subst. pl. Alabandēnsēs -ium, m Alabanjani, preb. Alaband: Ci., L.

alanguir [-gir] verbe transitif (o)slabiti, izčrpati; napraviti medlega

s'alanguir (o)slabeti, (o)pešati, medleti
cette chaleur m'alanguit ta vročina me zdeluje

alarme [alarm] féminin preplah, alarm, poplah, vznemirjenost, strah

fausse alarme slep alarm, prazno vznemirjenje
installations féminin pluriel d'alarme alarmne naprave
signal masculin d'alarme zasilna zavora (na vlaku)
sonnette féminin d'alarme alarmni zvonec
donner, sonner l'alarme dati alarm, opozoriti na nevarnost
sonner l'alarme biti plat zvona
tirer ta poignée du signat d'alarme pour arrêter le train potegniti ročaj zasilne zavore, da bi ustavili vlak
tenir quelqu'un en alarme komu skrbi, strah povzročati

alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.

Alcīs m (ni dognano, ali je ta obl. nom. pl.: Alx, Alcis, ali dat. pl.: Alcī -ōrum) Alka (du.), naharvalsko dvojno božanstvo, katerega pomen je nejasen; primerjati se da z Dioskuroma: T.

áli o ; (pred o) u, ú ; (toda) pero ; (če) si

ali pa o bien
ta ali oni este u otro
ali ... ali o... o
ali, ali ¡o una cosa u otra!; fam ¡lo toma o lo deja!
ni nobenega ali no hay alternativa
ne vem, ali (če) bom utegnil no sé si tendré tiempo

alibī, adv. (alis in ibi)

1. (kje) drugje, drugod: hic segetes, illic veniunt felicius uvae, arborei fetus alibi virescunt V., al. habitare Pl., L., rarum al. animal Cu., nec al. V., nusquam al., nec usquam al. Ci., al. gentium et civitatium Ap.; evolgato imperii arcano posse principem al. quam Romae fieri T.; pogosto non alibi quam Q. ali nusquam alibi quam L. nikjer drugod razen, nec alibi quam Suet. in nikjer drugod razen, ne alibi quam Col., T. da ne nikjer drugje kakor. Distributivno: exercitus trifariam dissipatus, alibi primum, alibi postremum agmen, alibi impedimenta L. tu, tam drugod, alibi atque alibi Plin. zdaj tu, zdaj tam, celo alibi — deinde Cu. ponekod — drugod; alternativno: aliter alibi Ci. ali alibi aliter L. tu tako — tam drugače, alius alibi S., L., Lucr. = alius alibi gentium Ap. ta tu — oni tam, eden tako, drugi drugače; occ. drugod = na kakem drugem mestu kakega spisa ali stavka: Cels., Q.

2. pren.
a) v čem drugem, v drugih rečeh (primerih, odnosih): Kom., Ci., Cels., nolle se alibi quam in innocentia spem habere L.
b) (o osebah) pri kom drugem, pri kakem drugem pisatelju: apud auctores discrepat: alibi decem milia peditum..., alibi parte plus dimidia rem auctam invenio L. pri enem — pri drugem.
c) = aliōquī, sicer: Cu., Plin.

aliment [alimɑ̃] masculin živež, živilo, hrana; juridique alimenti

donner, fournir un aliment (figuré) dajati snov
ce scandale fournit (donne) un aliment à la curiosité du public ta škandal daje obilo snovi, nudi obilno kost za obiranje radovedni javnosti

alimenter [-mɑ̃te] verbe transitif hraniti, rediti, dobavljati, oskrbovati z, preskrbovati; figuré dajati snov (quelque chose čemu, za kaj)

alimenter un malade avec des bouillons hraniti bolnika z govejimi juhami
alimenter une chaudière en eau napajati kotel z vodo
alimenter le marché en viande congelé oskrbovati trg z zmrznjenim mesom
la centrale thermique alimente la ville en électricité termična elektrarna dobavlja mestu elektriko
ce scandale a suffi à alimenter la conversation ta škandal je nudil dovolj snovi za pogovor
s'alimenter hraniti se (des fruits s sadjem)

alis, alid, gen. alis, dat. alī ali alei, star. oblika za alius, aliud (gl. alius): S. fr., Lucr., Cat. Od tod sestave alibi, aliquis, aliquando, aliquantus, aliquot, aliquotie(n)s idr. (gl. ta gesla). Adv. aliter

1. drugače, na drug način: S., C. idr., num aliter censuit senatus? Ci., non fuit faciendum al. Ci., non (haud) aliter H., V. ne drugače = prav tako, fieri non potest al. Ci. V primerjalnih stavkih
a) trdilnih: al. causam agi atque (kakor) ille existimaret Ci., ne sim salvus, si al. scribo ac sentio Ci. ep., multo al. ac sperarat N.; tako tudi aliter quam Ci. idr., al. atque ut Ci., al. quam ut Ci., al. atque si Dig., multo al. ab...: Mel.
b) nikalnih: non al. nisi Ci., L. idr. (ne drugače, če ne =) le če, haud al. ac si L., Suet., non al. quam O. ne drugače kakor = prav tako kakor, nec (neque) al. quam ut Cu., Col., non al. quam si V., non al. quam cum O. Distributivno: aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., aliter trikrat, štirikrat, celo petkrat ponovljen: Ci., Q. idr.; alternativno: aliter apud alios ordinati magistratus L. pri teh tako, pri onih drugače, quoniam al. ab aliis digerantur Ci., aliter atque aliter Sen. ph., Plin. ali aliter aliterque Cels. zdaj tako, zdaj drugače (različno), hoc ex locorum occasione aliter alibi decernitur Plin. na tem kraju (tukaj) tako, na drugem (drugod) drugače.

2. occ.
a) aliter esse ali aliter se habere drugače(n) biti: aliter animus vester est Ter., quod est longe al. Ci., quod certe scio longe al. esse Ci., ordo agminis al. se habebat ac... C., multo al. ac sperarat rem publicam se habentem cognovit N.
b) na nasprotni način, nasprotno, narobe (naspr. eodem modo, recte): quidsi servo al. visum est? Pl. = če napačno poroča, al. evenire Ter., S., qui al. fecerit S. kdor bi proti ravnal, si recte iudicatum est, sin al. Ci., si al. statuetis Ci.

3. (v nikalnih stavkih) drugače, sicer, v nasprotnem primeru: ipse sequetur, al. vincere non poteris V., aut al. non traducendum exercitum existimabat C., ius semper est quaesitum aequabile neque enim al. ius esset Ci., ea potestas per senatum... magistratui maxuma permittitur, al.... nullius earum rerum consuli ius est S.

alius, alia, aliud (prim. alis, alter)

1. (izmed mnogih) drugi (alter = drugi od dveh): alius vir erat L., Labeonem seu quem alium arbitrum Ci., augur „alio die“ dixit Ci. (stalno besedilo, s katerim so avgurji prelagali komicije), me alii metus atque aliae curae moverunt Ci., Caesar ad Lingonas litteras... misit, ne eos frumento neve alia re iuvarent C., sibi esse in animo... iter per provinciam facere, propterea quod aliud iter haberent nullum C., alia omnia, et alia multa, et multa alia, et alia plura (plurima) Ci.; neutr. aliud in pl. alia subst.: ut, etiam si aliud melius fuit, tamen legatorum reditum exspectetis Ci., aliud commodi Ci., aliud praecipui Ci., ad alia properare L. k drugi snovi, k drugemu predmetu, si alia desint L. če bi mu primanjkovalo druge snovi, in aliis gloriari licet L. v drugih rečeh, et alia amplius A. in še več drugega, animum ad alia detorsit T. k drugim rečem; acc. neutr. pl. adv. = v drugem, za drugo, sicer: alia sanctus S. fr., et alia clarus T. tudi sicer že slaven. Distributivno: apud alium prohibet dignitas, apud alium ipsius facti pudet Ter. pred enim — pred drugim, an aliud Romae aequum est, aliud in Sicilia? Ci. to — kaj drugega, alii vestrum anseres sunt, alii canes Ci. eni — drugi, aliis indignum, aliis ridiculum videbatur Ci. enim — drugim (tem — onim); alius se večkrat ponavlja: si... neque alium pudor, alium cogitatio, alium satietas deterreret Ci., proferebant alii — purpuram, tus alii atque odores, gemmas alii et margaritas, vina nonnulli Graeca Ci.; ret. premenjevano: alii — reliqui Ci., alii — quidam L., quidam — alii Plin., alii — pars ali pars — alii S., alii — plurimi N., alii — partim N., alius — alius — plerique C., alias — alias — quasdam (nonnullas) Ci., alios — alios — raros quosdam Ci., alii — alii — aliqui Plin., quidam — alii — aliqui Plin.; alii (kot prvi člen) včasih izpuščen: virgis caedi (sc. alii), alii securi subici L.; aliud — aliud deloma — deloma, nekaj — nekaj: aliud tuā gratiā, aliud nostra Ci. ep., toda: aliud est maledicere, aliud accusare Ci. kaj drugega — kaj drugega; alternativno, včasih recipročno: Romani alius alium hortari S. drug — drugega, cum alius alii subsidium ferret C. drug drugemu, tako tudi: alius alii exprobrantes L., alius alii occursantes Cu., alius ex alio causam tumultus quaerit C. drug drugega; a večinoma nerecipročno: alium alio pacto Pl. tega tako, onega drugače, vsakega drugače, fecerunt alii alia Ci. ti to, oni ono, alius alios homines complexus est Ci. ta tega, oni drugega človeka, vsak drugega človeka, alius ex alia navi C. ta iz te, oni iz one (druge) ladje, legiones aliae in alia parte resistunt C. ena (ta) tu, druga (ona) tam, alios alio tempore producere Ci. tega ob tem, onega ob onem času, aliud alii numeratur (natura) Ci. temu to, onemu ono, enemu to, drugemu ono, aliud alio melius Ci. eno bolje od drugega; alius post alium S. drug za drugim, exstructis (nubibus) aliis alias super Lucr., alius super alium L. ali super alios alii L. ali alii super alios Sen. ph. drug nad drugim, alia super alia ausus L. drugo za drugim, prodigia alia super alia L., Saturninus... tibi apud me gratias aliis super alias epistulas agit Plin. iun. s pismom za pismom; aliud ex alio malum Ter. zlo za zlom, coepi... aliam rem ex alia cogitare Ter. stvar za stvarjo, dicam, verum ut aliud ex alio incidit Ter. ali aliud ex alio mihi occurrit Plin. iun. (od tod elipt.: ut aliud ex alio [sc. mihi occurrit ali incidit] Ci. ep.), me cotidie aliud ex alio impedit Ci. ep., cum rerum causas alias ex aliis aptas... videt Ci. vzrok za vzrokom, alias ex aliis nectere moras L.; qui interitus quaeque ex alio in aliud vicissitudo Ci., nos alia ex aliis in fata vocamur V.; alius v zvezi s svojimi tvorjenkami: alius aliorsum it Pl. ta sem, oni kam drugam, aliis aliunde est periculum Ter. temu od tod, onemu (drugemu) od kod drugod, alii aliunde coibant L. nekateri od tod, drugi od ondod, iussit alios alibi fodere L. ene (te) tu, druge tam, illi alias aliud sentiunt Ci. zdaj to, zdaj ono, alias alios deos venerari Ci. zdaj ene (te), zdaj druge (one). Kakor, kot sloví v trdilnih primerjalnih stavkih predklas. in v vzorni prozi atque (ac) ali et: illi sunt alio ingenio atque tu Pl., quicumque aliarum atque senatus partium erant S., hi longe alia ratione ac reliqui Galli bellum gerunt C., lux longe alia est solis ac lychnorum Ci., alia atque antea sentire N., non enim alia causa est aequitatis in uno servo et in pluribus Ci.; v nikalnih stavkih quam, nisi, praeter: ut eam (rem publ.) defendentem occidere non aliud sit quam oppugnantem rerum potiri Ci., multas hereditates nulla alia re quam bonitate consecutus N., me nihil aliud nisi ratio belli movet Ci., nec quidquam aliud est philosophia... praeter studium sapientiae Ci., nec tela iam alia habebant praeter gladios L.; podobno: cum aliud, praeterquam de quo rettulissent, decemviri prohiberent (= non sinerent) L.; redkeje nadomešča omenjene členice abl. comparationis: edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H., neve putes alium sapiente bonoque beatum H., quod si accusator alius Seiano foret Ph.; v manj vzorni prozi stoji quam tudi v trdilnih stavkih: Plin. iun., si adempta provincia alii quam Mario traderetur S., simulando aliud quam parabatur L.; nam. quam abl. comparationis: quod est aliud melle Varr., in (poklas.): valde alius ab: Aug. — Pomni (po gr. οὐδέν posnete) okrajšane izraze: nihil aliud nisi ali (od L.) nihil aliud quam, quid aliud quam (ki jim je dostaviti agere ali facere v primernem času) nič drugega kakor, kaj drugega kakor = (edino)le, zgolj: tribunatus Sestii nihil aliud (sc. egit) nisi meum nomen causamque sustinuit Ci. ni storil nič drugega, kakor da je pazil ... = je pazil le na moje ime, nihil aliud (sc. egit) quam bellum paravit N. = pripravljal se je zgolj na vojno, hostes... nihil aliud (sc. faciunt) quam... citato agmine abeunt L., quibus quid aliud quam admonemus cives vos eorum esse L., quid est aliud (sc. quam hoc, quod tu facis) librarium Bruti laudare, non Brutum? Ci. kaj je to drugega kakor hvaliti = ali se to ne pravi hvaliti...?

2. occ. drug = drugačen: alium esse censes nunc me atque olim quom dabam? Ter., alium domi esse caeli haustum, alium lucis aspectum Cu.; alium facere aliquem koga (vsega) predrugačiti (spremeniti), v pass. alium fieri (ves) drug postati, (ves) se predrugačiti (spremeniti): quam cito alium fecisti me Pl., librum tibi daret, si totum alium faceres Ci. ep. če bi jo vso predelal, ibo, alius nunc fieri volo Pl., ita homines alii facti sunt Ci.; in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire Hirt. (o glasovanju v senatu) vse drugega mnenja biti = proti glasovati; alias res agere Ter., Ci. ali aliud agere Ci. ali alia omnia agere Plin. iun., tudi aliud curare Ter. ali alia curare Pl. druge (ne k stvari, ki se obravnava, spadajoče) stvari delati = ne paziti, ne biti pazljiv, ne pozorno poslušati; facis, ut alias res (sc. facere) soles Pl. to ti je podobno, podoben si, da bi kaj takega storil; tako tudi: pariter hoc atque alias res (sc. facere) soles Pl.

3. drugi = preostali (ὁ ἄλλος): ex aliis (Gallis) ei (Diviciaco) maximam fidem habebat C., sacra diis aliis Albano ritu, Graeco Herculi facit L., plures (equites) in officio mansere; aliud vulgus... arma cepit T.; manj natančno, kadar se dodaja nov pojem = poleg tega drugi, siceršnji: an tenebras Orci visat..., an pecudes alias divinitus insinuet se Lucr., plaustra iumentaque alia L., uxor materque regis et alius feminarum grex Cu., inde alias animas... deturbat,..., simul accipit alveo... Aenean V.

4. (redko = alter) drugi (od dveh): duas leges promulgavit, unam... aliam C., duo Romani super alium alius corruerunt L., duo reges, alius alia via... civitatem auxerunt L. eden po tej, drugi po drugi poti, pater alius Plin. iun. drugi oče; posebno pri lastnih imenih, rabljenih apel.: ne quis alius Ariovistus regno potiretur T., alius Cicero Val. Max., alius Nero Suet.

5. drugi = bližnji, sočlovek (naspr. ipse): Ci. (De orat. II, 211). Od tod

I.

1. adv. abl. sg. fem. aliā (sc. viā) po drugi poti: Pl., Fl., Dig., non alia nisi per Thraciam reverti L., equites alii alia in civitates suas dilapsi sunt L. ta po tej, oni po drugi poti.

2. adv. abl. sg. neutr. aliō
a) (kam) drugam: profectus al. fueras Ter. kam drugam si hotel iti, kam drugam si bil namenjen, confer te al.: habes hortos ad Tiberim Ci., decurrens al. H., al. traducere aliquem L., Romam aliove quo mitterent legatos L. Distributivno: penetrare alio sonitus alioque saporem cernimus e suco, alio nidoris odores Lucr.; alternativno: alius alio Ci., L. ta sem, oni tja, aliud alio dissipavit Ci. to sem, ono tja, aliunde alio Sen. ph. od tod tja, nihil alio atque alio spargitur Sen. ph. sem in tja.
b) h komu (čemu) drugemu, na koga (kaj) drugega, v (kak) drug namen: suum animum al. conferunt Ter., a te causam regiam al. transferebant Ci., de Chelidone reticuit, al. responsionem suam derivavit Ci., al. properare S., translatos al. maerebis amores H., hoc longe al. (vse kam drugam) spectabat atque videri volebant N., plebem nusquam al. natam quam ad serviendum L. za nič drugega kakor..., non al. datam summam quam in emptionem Suet., quo al. nisi ad nos socios confugerent? L. Distributivno: hic alio res (familiaris), alio ducit humanitas Ci. sem... tja; alternativno: si alii alio trahant res L. ti sem, oni tja, vsak na drugo stran.

II. adv. acc. pl. fem. aliās (prim. forās)

1.
a) (časovno) drugikrat, drugič, ob drugi priliki, sicer: et alias et in consulatus petitione vincebar Ci., sed haec alias pluribus; nunc ad institutam disputationem revertamur Ci., facete is quidem, sicut al. Ci. kakor sicer, consilio numquam alias dato H.; redkeje o relativni sedanjosti: et saepe alias et maxime censor saluti rei publ. fuit Ci., neque tum solum, sed saepe alias N., alias imperare soliti, tum... Cu., raro al. L., non al. L. sicer ne (nikoli), semper al. Suet. sicer vedno (vselej). Distributivno: non potest quisquam alias beatus esse, alias miser Ci. kdaj — drugikrat = zdaj — zdaj, alias — plerumque Ci., interdum — alias Ci., alias — saepius (aliquando) Plin.; alternativno: atque alias alios venerari solemus Ci. zdaj tega, zdaj onega, alii sunt alias Ci. ep. so zdaj takšni, zdaj takšni, so zdaj te, zdaj one misli, alias aliud Ci. zdaj to, zdaj ono, alias in aliam rem Ci., alias aliter Ci. zdaj tako, zdaj drugače.
b) sicer (ne glede na čas): pomum ipsum alias non manditur Plin., Homerus multus al. in admiratione Circes Plin.

2. (načinovno, za nikalnico) sicer, drugače, na drug način: Icti., non alias quam simulatione mortis tutior Cu. na noben drug način kakor..., non al. indoluisse Caesarem, quam quod T. sicer ne..., razen ker... = iz nobenega drugega vzroka, non al. magis, quam adversus beluas Ci. za nič drugega bolj kakor zoper...

3. (krajevno) v drugo smer, (kam) drugam, (kje) drugje: quod si... flumen alias fluere coeperit G. (Dig.), si alias aditum non habeat Paul. (Dig.), primum quod nusquam alias tam torrens fretum... Iust.; pren.: alias (= aliorsum) accipere leges Ulp. (Dig.) v drugem smislu (drugače) razumevati.

Opomba: Nenavadni gen. sg. se nadomešča z alterīus, pogosto tudi dat. sg. z alterī. Nalične tvorbe: gen. sg. masc. aliī: Ca. ap. Prisc., Varr., gen. sg. fem. aliae: Ci., L., Lucr., dat. sg. masc. aliō: Pl., Sen. ph., dat. sg. fem. aliae: Pl.

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

allure [alür] féminin hoja, način hoje; vedenje, zadržanje, ponašanje; ravnanje; potek, smer; splošen videz; sled za divjačino; figuré živahnost, hitrost, tempo

allure du marché stanje na tržišču
(aller) à toute allure (voziti) z vso hitrostjo
prendre des allures delati kot da
avoir de l'allure biti eleganten in imeniten
elle a une drôle d'allure, cette maison čudna, smešna je videti ta hiša
la plaie a une vilaine allure rana kaže grd potek

altérer [-re] verbe transitif

1. spremeniti; pokvariti; ponatediti, falzificirati; popačiti; neugodno vplivati, poslabšati; zmanjšati; zrahljati (zdravje); oksidirati

2. zbujati žejo, užejati

s'altérer spremeniti se, (po)kvariti se, razkrajati se; biti ali postati postán (vino)
altérer un texte popačiti besedilo
altérer ta vérité lagati
la chaleur altère les denrées périssables altérer vročina pokvari pokvarljiva živila
altérer la santé, l'amitié zrahljati zdravje, ohladiti prijateljstvo
la promenade m'a altéré sprehod mi je zbudil žejo