Franja

Zadetki iskanja

  • anilinsk|i (-a, -o) Anilin- (barva die Anilinfarbe, tisk der Anilindruck, črnilo das Anilinschwarz, smole Anilinharze množina)
  • bak|er moški spol (-ra …) kemija das Kupfer
    čisti baker das Feinkupfer
    vsebujoč baker kupferhaltig
    rudnik bakra das Kupferbergwerk
    rafinacija bakra die Kupferraffination
    zastrupljenje z bakrom die Kupfervergiftung
    globoki tisk v bakru Kupfertiefabdruck
  • bárven colour

    bárvni diapozitiv colour slide
    bárvni filter colour filter
    bárvna fotografija colour photography
    bárvni posnetek fotografija colour photograph
    bárvna televizija colour television
    bárvni tisk colour printing, chromotypy, colour print, lithochromy
  • bárven coloré, de couleur

    barvni film, diapozitiv film moški spol, diapositive ženski spol en couleurs
    barvni lesorez gravure ženski spol sur bois en couleurs
    barvna lestvica, skala échelle ženski spol (ali gamme ženski spol) de couleurs
    barvno sredstvo colorant moški spol, agent moški spol de coloration, (za tekstil, lase) teinture ženski spol
    barvni svinčnik crayon de couleur
    barvna televizija télévision ženski spol en couleur(s)
    barvni tisk impression ženski spol en couleurs, chromotyp(ograph)ie ženski spol
    barvni ton teinte ženski spol, ton moški spol, tonalité ženski spol, coloris moški spol, nuance ženski spol
  • barvn|i (-a, -o) Farb- (diapozitiv das Farbdia, film der Farbfilm, filter der Farbfilter, lesorez der Farb(en)holzschnitt, odtenek der Farbton, posnetek die Farbaufnahme, televizor das Farbfernsehgerät, tisk der Farbdruck, trak das Farbband; fotografija die Farbfotografie, litografija die Farblithographie, skala die Farbskala, odstopanje die Farbabweichung, steklo das Farbglas, videnje das Farbensehen)
  • bible [bibl] féminin biblija, sveto pismo; figuré avtoritativna knjiga

    papier bible masculin papir za droben tisk
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • bločn|i [ó] (-a, -o) Block- (tisk der Blockdruck, proga die Blockstraße, zapora das Blockfeld)
    bločni diagram matematika das Blockdiagramm
  • bold [bould] pridevnik (boldly prislov)
    smel, drzen, srčen, neustrašen; podjeten; jasen, izrazit; strm

    to make bold drzniti si
    as bold as brass predrzen
    bold face masten tisk
    to put a bold face on s.th. ne se za kaj zmeniti
    I beg (ali make) bold to say upam si trditi, prepričan sem
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • Braillova pisava ženski spol die Blindenschrift/Punktschrift
    tisk v Braillovi pisavi der Punktdruck
  • bulvarsk|i (-a, -o) Boulevard- (list das Boulevardblatt, tisk die Boulevardpresse)
    bulvarska literatura die Hintertreppenliteratur
  • chromatic [krəmǽtik] pridevnik (chromatically prislov)
    kromatičen, barven, pisan

    chromatic printing barvni tisk
    chromatic spectrum barvni spektrum
  • cliché, e [kliše] adjectif premlačen, premlet; masculin, typographie klišé, photographie negativ; figuré obrabljena fraza, vsakdanje reklo

    cliché d'impression klišé za tisk
    cliché pour multiplicateur matrica
    cliché au trait cinkova jedkanica
  • corrección ženski spol poprava, popravek, poboljšanje; (tiskovna) korektura; korektnost, brezhibnost; graja, ukor

    corrección disciplinaria disciplinska kazen
    corrección fraterna(l) ukor med štirimi očmi
    corrección gregoriana gregorijansko izboljšanje koledarja
    corrección de pruebas (tisk.) korektura
    corrección de primeras prva korektura
    casa de corrección poboljševalnica, kaznilnica
  • časopis moški spol (-a …) die Zeitung; (list) das Blatt; (revija) die Zeitschrift; -zeitung (dijaški Schülerzeitung, krajevni/lokalni Lokalzeitung, stenski Wandzeitung, športni Sportzeitung, študentski Studentenzeitung, tovarniški Betriebszeitung)
    … časopisa/časopisov Zeitungs- (bralec der Zeitungsleser, prodajalec der Zeitungsverkäufer, raznašalec der Zeitungsausträger); -zeitschrift (mladinski Jugendzeitschrift, otroški Kinderzeitschrift, za RTV program die Programmzeitschrift)
    časopisi (tisk) die Presse
    dati oglas v časopis eine Annonce aufgeben
  • čimžn|i (-a, -o) tehnika Beiz- (tisk der Beizdruck, sredstvo das Beizmittel, barvilo der Beizenfarbstoff)
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • desničarsk|i (-a, -o) politično: rechtsorientiert, Rechts- (tisk die Rechtspresse, stranka die Rechtspartei, orientacija der Rechtskurs); pretežno: rechtslastig
  • divulguer [-vülge] verbe transitif (raz)širiti, raznesti med ljudi; odkriti

    divulguer une information confidentielle, un secret raznesti (med ljudi) zaupno informacijo, skrivnost
    la presse a divulgué prématurément tes noms des suspects tisk je prezgodaj razkril imena osumljencev
    la nouvelle s'est rapidement divulguée novica se je hitro raznesla