Franja

aerātus 3 (aes)

1. z bronom (medjo, bakrom) okovan: portae, postes O., fores Tib., ostia Plin., lecti Ci., L. z bronastimi nogami, naves C., H. ali prorae, classis V. ali puppes O. ali carinae Sil. z bronastimi kljuni, aeratae acies V. z bronastimi oklepi; subst. aerātae -ārum, f (sc. naves) z bronom okovane bojne ladje: Sen. ph.

2. pesn. bronast: compedes Varr. ap. Non., securis V., cuspis O., catenae, pila Pr., crates (= loricae) Stat.; pren. trden kakor jeklo: murus, nodi Pr.

3. poln denarja, denaren; le enkrat šalj.: tribuni non tam aerati, quam ut appellantur aerarii Ci. ep.

alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.

ansitzen^* biti trden/oprijet/pripet, pripenjati se; Jagd biti na stojišču, na preži; sich etwas ansitzen prisedeti si

bear up prehodni glagol & neprehodni glagol
držati, podpirati; hrabriti (against)
zdržati, ostati trden

bear up for (ali against) pluti proti

biegefest Technik upogibno trden

cinch¹ [sinč] samostalnik
trebušni jermen (konja)
ameriško, pogovorno trden stisk
ameriško, sleng varna, gotova stvar; igračka

It's a cinch drži ko pribito

clench² [klenč] samostalnik
trden prijem, stisk; pritrjanje z zakovicami; zakovica; prepričevalen dokaz

condormiō -īre trdno (globoko) zaspati, v trden (globok) spanec pogrezniti se: Hyg., inter aliquas moras Suet., scelerati conscientia obstrepente condormire non possunt Cu.

condormīscō -ere -īvī (—) (incoh. glag. condormīre) trdno (globoko) zaspati, v trden (globok) spanec pogrezniti se: Pl.

consolider [-de] verbe transitif utrditi, okrepiti; konsolidirati, postaviti na trden temelj, izvesti konsolidacijo; juridique združiti (ločene pravice v eni osebi); médecine zaceliti

se consolider (za)celiti se
le parti a consolidé sa position stranka je utrdila svojo pozicijo
consolider une dette flottante prevesti viseč (državni) dolg v dolgoročno posojilo

deliberazione f

1. odlok, sklep:
prendere una deliberazione skleniti, odločiti
mettere in deliberazione dati na glasovanje
per deliberazione di po sklepu

2. odločnost, trden namen

druckfest Technik tlačno trden, odporen na pritisk/pri pritisku

festbleiben^* ostati trden, neomajen

footing [fútiŋ] samostalnik
podlaga; hoja, ples; prostor za noge
figurativno opora, trden položaj; razmerje; celotna vsota

to be on good (ali friendly) footing biti v prijateljskem razmerju; imeti dobre stike
mind your footing! pazi, kam stopiš!
footing of columns seštevanje stolpcev; dobljena vsota
to lose (ali miss) one's footing spodrsniti
to pay one's footing plačati vstopnino ali članarino
on equal (ali the same) footing enakopraven
on business footing v poslovnih odnosih
škotsko first footing novoletni obisk
war footing vojno stanje
to get (ali gain) a footing ustaliti se
to gain (ali obtain) a footing uveljaviti se

gȁzda m (madž. gazda, sla. gospodar)
1. ekspr. gazda, gospodar, trden kmet
2. bogataš
3. lastnik trgovine, delavnice, delodajalec
4. truli gazda bajen bogataš

grapple² [grǽpl] samostalnik
trden prijem; borba
tehnično klešče ➞ grapnel

grappling [grǽpliŋ] samostalnik
borba za nož; trden prijem

gravitās -ātis, f (gravis)

I.

1. teža, breme, peza: contentio gravitatis et ponderum CI., cum (atomus) per inane moveatur gravitate et pondere CI., gravitate sua ferri primordia rerum LUCR., gr. armorum C., navium C. okornost, nerodnost, neokretnost, immobilis longitudine et gravitate hasta L., gr. corporis, oneris O., me mea defendit gravitas O., gravitate carens aether O. breztežni, gr. annonae T. draginja, sumptuum T. višina.

2. metaf. kot lastnost
a) tehtnost, važnost, pomenljivost, imenitnost, znamenitost, veljava, veljavnost, vplivnost: gr. sententiae, sententiarum CI., civitatis CI., C., artium CI., illam vero gravitatis ... personam non appetivi CI., gr. provinciae C., accessit iudiciis gravitas VELL.
b) occ. α) resnost, resnobnost, preudarnost, dostojanstveno ravnanje (vedenje), častitljivo vedenje, dostojnost, vznesenost, vzvišenost, veličastnost, slovesnost: Lacedaemoniorum N., Athenienses longe a Romanorum gravitate diiuncti CI., Hortensius, tantā gravitate homo CI., dicendi gravitate valere CI. z resnostjo svojega govora, s spoštovanje vzbujajočo zgovornostjo, qua gravitate sententiam dixit CI., gravitate mixtus lepos CI., erat in illo viro comitate condīta gravitas CI., eius comitas non sine severitate erat neque gravitas sine facilitate CI. bil je prijazno strog, dostojanstven in vendar pristopen, gravitatis severitatisque personam sustinere CI., parentis gravitatem obtinere CI. očetovsko dostojanstvo, gr. nominis nostri CI., gravitati actus, libertati tempora sunt impedimento CI., gr. et maiestas oris L. resen in veličasten obraz, gr. regentis, sceptri, augusta O., ficta O. navidezna preudarnost, gr. Sophoclis, verborum Q. β) trden značaj, značajnost, doslednost, stanovitnost: Caesaris CI. EP., in quo gravitas et auctoritas est CI., cum gravitate et constantia vivere CI., gr. imperii CI., viri CU. γ) debelost, globokost: soni, vocum M.

II. pass.

1. obteženost, occ. nosečnost, meton. = telesni sad: tendebat gravitas uterum mihi O.

2. metaf. medlost, trudnost, slabost, potrtost, onemoglost, bolehanje, bolezen: corporis CI., linguae CI. trd (neokreten) jezik, membrorum CI., LUCR., si in sensibus ipsius est aliqua forte gravitas atque tarditas CI., gr. senilis O. onemoglost v starosti, ostarelost, spiritūs CELS. naduha, aurium ali audiendi ali auditūs PLIN. naglušnost, nagluhost, capitis gravitates, gravitates oris et dentium PLIN., tristitia (otožnost, tožnomiselje = otožne misli) et gravitas mentis (težkomiselnost = težke misli) SEN. PH.; pesn.: oculi tardā gravitate iacentes O.

III. act.

1. teža, sila, stiska, nadloga: morbi CI., tres urbes posse imperii gravitatem sustinere CI. breme, gr. belli C., L., temporum C.

2. metaf.
a) trdosrčnost, silnost, ostrost, strogost: iudiciorum, legum, responsi CI., ille erat censor summā gravitate CI., Gabinium et Pisonem verborum gravitate notare CI. z ostrimi besedami, iniuria gravitate tutior est S. FR.
b) zoprnost, neprijetnost, nadležnost, neugodnost: animae, halitūs, oris PLIN. smrad, odoris T. zoprn vonj (duh); od tod gr. caeli CI. ali autumni S. FR. ali loci L. neugodnost = nezdravo podnebje itd.

hang together neprehodni glagol
držati (se) skupaj; biti skladen, biti trden

inductiō -ōnis, f (indūcere) v raznih pomenih tega glagola.

I. prevleka, prevlečenje meton.

1. ponjava v gledališčih, na trgih itd. proti sončnim žarkom: Vitr.

2. obkladek, ogrevalo: Cael.

3. prečrt(avanje), izbris(ovanje) zapisanega na voščeni tabli: Icti.

— II.

1. napeljevanje vode: aquarum inductiones Ci.

2. occ.
a) nastop v areni: iuvenum armatorum L.
b) uvajanje govorečih oseb kot ret. figura = gr. προσωποποιία: personarum Ci.

— III. metaf.

1. kot ret. figura
a) erroris inductio = gr. ἀποπλάνησις zapeljevanje v zmoto, premota: Ci.
b) inductio = gr. ἐπαγωγή dokazovanje z navajanjem podobnih primerov in slučajev, navodilo, napotek, indukcija: Ci., Q.
c) inductio = gr. ὑπόϑεσις podmena, domneva, hipoteza: Prisc.

2. inductio animi
a) nagnjenost, naklonjenost: Ci. ep.
b) trden sklep: Ci.