Franja

Aegae (Αἰγαί), Aegaeae, Aegēae ali Aegīae, -ārum, f (Αἰγειαί) Ajge, Ajgaje, Ajgije, mesto

1. v mak. pokrajini Ematiji, pokopališče mak. kraljev: N. in Plin. (z obl. Aegīae), Iust. (z obl. Aegēae).

2. v Eolidi blizu Kime: Plin. (z obl. Aegaeae).

3. v Kilikiji: Lucan, (z obl. Aegae), Plin. (z obl. Aegaeae), T. (z obl. Aegēae). — Od tod Aegēātēs -ae, m (Αἰγειάτης) Ajgejan, iz mak. Ajgaj: Vell.; v pl. = iz eolidskih Ajgaj: T., Aegēādēs -ae, m (Αἰγειάδης) Ajgejan = iz mak. Ajgaj: Iust.

Aege͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Αἰγεύς) Ajgej, Pandionov sin, Tezejev oče, atenski kralj: O., Cat., Hyg., Iust. Od tod patronim Aegīdēs -ae, m (Αἰγείδης) Ajgeid, Ajgejev potomec, zlasti Tezej: O.

Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,

1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.

2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.

Aegīnium -iī, n (Αἰγίνιον) Ajginij, obmejna mak. trdnjava na severozahodni meji ob Peneju: C., L., Plin. Od tod Aegīniēnsēs -ium, m Ajginijci: L.

Aegion (Mel., Plin.) ali Aegium (Lucr., L.) (z gen. Aegī), -iī, n (Αἴγιον) Ajgion, ahajsko mesto vzhodno od Pater (Πάτραι, Patrae). Od tod adj. Aegius 3 ajgijski: vitis Plin.; Aegiēnsis -e ajgijski: civitas T.; subst. Aegiēnsēs -ium, m Ajgijci, preb. Ajgiona: L., T.

aegis -idis, acc. -idem, pesn. -ida, abl. -ide, f (gr. αἰγίς)

I. egida, pri Hom. in po njem tudi pri nekaterih rim. pesnikih ščit, ki ga Zeus z levico stresa in tako povzroča nevihto, podoba nevihtnega oblaka: cum saepe (Iuppiter) nigrantem aegida concuteret V. V pohomerskih mitih je egida z Meduzino glavo okrašena koža koze (αἴξ), ki je dojila Jupitra: Hyg.; to egido so si predstavljali zdaj kot ščit, zdaj kot Jupitrov oklep: Lact., Serv. Prisojali so jo tudi Minervi kot luskinast oklep z Meduzino glavo v sredini in s kačami ob robu ali kot ščit, ki ga drži v levici: H., O., aegida ... Palladis arma ... polibant V.; od tod pren.: zaščita, zaklon: hac aegide dives Amor O.

— II. rumena macesnova strženika: Plin.

Aegyptus¹ (Aegyptos: O.) -ī (Αἴγυπτος) Egipt,

1. fem. = afriška dežela ob Nilu: Aegyptum Nilus irrigat Ci., (Nilus) viridem Aegyptum nigrā fecundat arenā V., dicitur Aegyptos caruisse ... imbribus O.; kam? in Aegyptum ire N. ali provicisci Corn., tudi (po skladnji mestnih imen): Aegyptum proficisci N., T., profugere Ci., iter habere C. navigare L.; kje? in Aegypto Varr., redko Aegypti Plin., Val. Max; od kod? Aegypto advenio domum Pl., Aegypto remeans T. Met. egiptovska moč: Aegyptum virisque orientis ... secum ... vehit V., omnis ... Aegyptus et Indi ... vertebant terga O. Od tod adj.
a) Aegyptius 3 (Αἰγύπτιος) egiptovski, egipčanski: rex, haruspices Ci., bellum N., coniunx (= Cleopatra) V., O., tellus Sil., litus Plin., litterae Plin., T. hieroglifi, classes Suet.; subst. Aegyptius -iī, m Egipčan: Ci. idr.
b) Aegyptiacus 3 (Αἰγυπτιακός) egiptovski, o Egiptu: libri Gell., res (pl.) Amm.

2. masc. = Nil: Amm., Nilus, in totum Homero Aegyptus (nominatus) Plin.

Aelius 3 Elij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki sta mu pripadali rodbini Paeti in Tuberones. Znana je lex Aelia (et Fufia) de comitiis iz l. 156, ki je oblastnikom dovoljevala ob vseh volitvenih dneh prirejati "spectionem" (gl. to geslo) in znižala število volitvenih dni: Ci. — Od tod adj. Aeliānus 3 Elijev, elijski: ius Aelianum Ci. (= legis actiones Ci.) pravni obrazci Seksta Elija Peta, konz. l. 198.

Aemilius 3 Emilij(ev), ime starega rim. patricijskega rodu z mnogimi rodbinami (Barbulae, Lepidi, Mamercini, Papii, Paulli, Regilli, Scauri idr.) od tod Aemiliī -ōrum, m Emiliji, pradedje emilijskega rodu: N. Kot adj.: Aemilia tribus Ci. ep., L., Aem. via L., tudi samo Aemilia Ci. ep., cesta, ki je vodila iz Arimina čez Bononijo v Placentijo, zgradil jo je M. Emilij Lepid, konz. l. 187, Aem. ludus H. gladiatorska vojašnica, ki jo je sezidal neki neznan Emilij Lepid, Aem. basilica Varr., Ci. ep., Plin., pri T. monimenta Aemilia imenovana, Aem. ratis Pr. ladja, ki je v Rim peljala vse, kar je Emilij Pavel uplenil v vojni s Perzejem, Aem. pons Iuv. most blizu "lesenega mostu" (pons sublicius), Aem. genus T. — Od tod adj. Aemiliānus 3 Emilijev, emilijski; poseb. kot agnomen: P. Cornelius Scipio Aemilianus Publij Kornelij Scipio Emilijan, sin Lucija Emilija Pavla, posinovljenec sina Scipiona Afričana st.: Ci., L., Vell., Iuv.; subst. Aemiliāna -ōrum, n Emilijevo predmestje v Rimu, najbrž pri vratih porta Fontinalis, kjer je pozneje Trajan zgradil svoj forum: Varr., Suet.; od tod praedia Tigellini Aemiliana T. Tigelinovo zemljišče v Emilijanovem predmestju (blizu Marsovega polja).

aemulor -ārī -ātus sum (aemulus) prizadevati si, prav enak biti komu ali čemu, torej več kakor imitari, ki je = prizadevati si, podoben biti komu ali čemu

1. (v dobrem pomenu) poganjati se za kom, s kom, za kaj, vneto posnemati, kosati se s kom, izkušati se s kom, tekmovati, stremeti za čim; abs.: quoniam aemulari non licet, nunc invides Pl., aemulandi amor T.; večinoma z acc. personae ali rei: Agamemnonem, Epaminondam N., Pindarum H., eius instituta Ci., morem alicuius Cu., studia alicuius L., virtutes L., virtutes maiorum T.; pren. (o stvareh) tekmovati s čim, dosegati kaj: Plin. iun., Gell., tunc (illae uvae) Albanum vinum aemulantur Plin.; redkeje z dat.: patroni veteribus aemulantur Q.

2. (v slabem pomenu) tekmovati s kom, zavidati komu, z zavistnimi očmi gledati (motriti) kaj; abs.: etiam aemulari utile est Ci., aemulantis est angi alieno bono Ci., qui invidebant, qui aemulabantur Q.; nav. z dat. personae, redkeje rei (prim. invidere): quod iis aemulemur, qui ea habeant, quae nos habere cupiamus Ci., aem. vitiis T., cui aemulari consueverant Iust.; z acc. rei: ipse meas ... aemulor umbras Pr.; s praep.: ne mecum aemuletur L., aemulantium inter se regum paratus T., aem. in aliquo Vulg. zjeziti se nad kom; z inf.: aemulabantur coruptissimum quemque adulescentium pretio illicere T. — Od tod adv. pt. pr. aemulanter vneto posnemaje: Tert.

Aenēa -ae, f (Αἴνεια) Ajnea, Eneja, mesto na Halkidiki južno od Soluna, po lokalnem mitu ga je ustanovil Enej: L. Od tod preb. Aeneātēs -um, m (Αἰνεᾶται) Ajnejci, Enejci: L.

Aenēās -ae, acc. -am, pesn. -ān, voc. -ā, abl. -ā (Αἰνείας) Enej,

1. slavni Anhizov in Venerin sin, mitični preded Rimljanov, čaščen kot Iuppiter indiges: Ci. idr. Od tod patronim Aeneadēs -ae, m (Αἰνεάδης) Enead, Enejev potomec, v sg. = Enejev sin Askanij: V. ali (po lažnem rodovnem nasledstvu) = Avgust: O. ali = Rimljan (npr. Scipion): Sil.; v pl.: Aeneadae -ārum, m = Enejevi spremljevalci, Enejevo moštvo: V. ali Trojanci: V. ali Rimljani: Lucr., V. (oba z gen. Aeneadûm), O., Arn.; tudi = Enci, preb. mesta Ena (Aenus) ob Hebru: V. (Aen. III, 18). Soobl. Aenīdēs -ae, voc. -ē, m (iz Αἰνεύς = Αἰνείας) Eneid, Enejev sin: V. Adj. Aenēïus 3 Enejev: nutrix V., arma, pietas, virtus O.; Aeneānicus 3 od Eneja izhajajoč, iz Enejevega rodu: gens Ap. ap. Prisc. Subst. Aenēis -idos, -idis, acc. -ida, f Eneida, Vergilijeva epska pesnitev o Eneju: O., Stat., Gell., Prisc. Aenēsī (Aenēsiī) -ōrum, m Enejevi spremljevalci, tovariši: P. F.

2. Sicilec iz Haleza: Ci.

3. Aenēās Silvius -iī, m Enej Silvij, albanski kralj: L., V.

Aenīdēs -ae, m (Αἰνίδης) Enid,

1. gl. Aenēās.

2. potomec Eneja (Αἰνεύς), Kizikovega očeta; od tod pl. Aenīdae = Kizičani, preb. mesta Kizika (Cyzicum): Val. Fl.

Aenus (Aenos) -ī

1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.

aēnus, star. ahēnus 3, star., pozneje bolj pesn. soobl. = a(h)ēneus

1. bronast, meden: Ca., Lucr., falx V., O., thorax, crateres V.; pesn.: lux V. lesk brona. Od tod subst.
a) aēnum in ahēnum -ī, n (sc. vas) bronasta, (medna) posoda, bronast kotel: Ca., H. idr., litore aēna locant V.; poseb. kotel za kuhanje barv, barvarski kotel: Tyrium O. velleribus quisquis ahēna paras
b) aēna -ae, f bronast, poseb. barvarski kotel: Plin.

2. pesn. pren.
a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: manus H., iuga Val. Fl.
b) trd kakor bron ali kamen, neizprosen: corda Stat.

Aeolēs (star. in nav. obl. Aeole͡is in Aeolīis) -um, m (Αἰολεῖς) Eolci, eno izmed štirih glav. gr. ljudstev, imenovano po svojem mitičnem pradedu Eolu, Helenovem sinu (prim. Aeolus). Eolci so sprva prebivali v Tesaliji, od koder so se razširili po Peloponezu, prešli na otok Lezbos in v severozahodno Malo Azijo: Varr., Ci., Prisc. idr. Od tod adj.

1. Aeolius 3 (Αίόλιος) eolski (poseb.): puella (= Sappho) H., fides (-ium) H., carmen H., lyra O., plectrum Pr. Od tod Subst.
a) Aeolia -ae, f (sc. terra) = Aeolis, Eolija, severozahodna maloazijska obala od reke Herma do Helesponta z 12 mesti: Ci., N., Plin.
b) Aeoliī: Vell., Serv. ali Aeolī: Mel., Cornutus ap. Cass. -ōrum, m maloazijski Eolci.

2. Aeolicus 3 (Αἰολικός) eolski: gens Plin. littera Q.

3. Aeolis -idis, acc. -ida, f (Αἰολίς, sc. γῆ) Eolida, maloazijska Eolija (gl. pri Aeolia): N., L. idr.; v širšem pomenu Eolija s Troado vred: Mel., Plin.

Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) — Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.

aequābilitās -ātis, f (aequābilis)

1. enakomernost: motūs Ci.; (o govoru) enakomerni tek: elaborant alii in lenitate et aequabilitate Ci.; pren. vedno enako vedenje nasproti drugim, duševno ravnovesje: aequ.universae vitae ali in omni vita Ci.

2. occ. nepristranost: aequabilitate decernendi praetor offensionem vitat Ci., aequ. iuris, communis iuris Ci.; od tod (= ἰσονομία) enakopravnost: Ci. in iz nje izvirajoči občutek za pravičnost: Ci.

Aequī -ōrum, m Ekvi, italsko ljudstvo v Latinskih gorah od Tibura do Fucinskega jezera: Ci., L.; met.: transire ex Volscis in Aequos L. v pokrajine Ekvov. Od tod adj. Aequicus 3 ekvovski: bellum L. z Ekvi.

aequidiālis -e (aequus in diēs) "enakodneven" = aequinoctiālis; od tod subst. aequidiāle -is, n = aequinoctium: P. F.