Franja

zodiacal [zoudáiəkəl] pridevnik
astronomija zodiakalen

the zodiacal signs znamenja iz živalskega kroga
zodiacal light zodiakalna svetloba

zodiakal|en (-na, -no) zodiakal
zodiakalna svetloba astronomija das Zodiakallicht
zodiakalno znamenje das Tierkreiszeichen

zodiakálen zodiacal

zodiakálna svetloba zodiacal light
zodiakálna znamenja zodiacal signs pl

zóren¹ (-rna -o) adj.

1. dell'alba, mattutino:
zorna svetloba l'albeggiare
rel. zorna maša prima messa di Natale

2. star. (svetel, jasen, čist) chiaro, sereno, puro:
zorna bodočnost un avvenire sereno

zvézden (-dna -o) adj. delle stelle, stellare, stellato; siderale, sidereo:
zvezdna svetloba luce delle stelle
zvezdna noč notte stellata, stellato
astr. zvezdna karta carta delle costellazioni, atlante astronomico
zvezdna kopica ammasso stellare
zvezdna paralaksa parallasse stellare
zvezdni čas ora siderale
zvezdno leto anno siderale
elektr. zvezdna vezava collegamento a stella

žaromet [è] moški spol (-a …) der Scheinwerfer (iskalni Suchscheinwerfer, pristajalni Landescheinwerfer); pri avtomobilu: der Scheinwerfer, das Licht (za dolgi snop Fernlicht, za kratki snop Abblendlicht)
svetloba žarometa der Scheinwerferkegel
svetloba žarometov das Scheinwerferlicht
usmeriti žaromet na kaj (etwas) anstrahlen

αἴγλη, ἡ poet. sij, blesk, blišč, (dnevna) svetloba; pl. bakle, plamenice.

αἰθήρ, έρος (αἴθω), ὁ, ἡ ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak.

ἀλεκτρυών, όνος, ὁ ἀλέκτωρ, ορος, ὁ [Et. ime najbrže po svetlem perju, prim. ἠλέκτωρ svetloba, ἤλεκτρον svetla kovina, jantar] petelin.

ἀστραπή, ἡ (iz ἀστεροπή) blisk, blesk, svetloba NT.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

ἥλιος, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.

λαμπάς, άδος, ἡ 1. subst. a) baklja, plamenica; b) solnce, (dnevna) luč, svetloba, ἡ 'πιοῦσα dan; c) NT svetilnica; d) bakljada. 2. adi. z bakljami razsvetljen ἀκταί.

λαμπρότης, ητος, ἡ 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trošek, potrata; NT svetloba ἡλίου. 2. slava, ugled, čast.

σέλας, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.

σελήνη, ἡ, dor. σελᾱ́νᾱ [Et. iz σϝελᾱσνᾱ; gl. ἥλιος] 1. a) mesec, luna, πλήθουσα polna luna, ščip, νέα mlaj, ἡ σελήνη ἐκλείπει mesec mrkne; b) mesečina, lunin svit (svetloba). 2. pers. Selene, boginja lune, Helijeva sestra.

στιλβότης, ητος, ἡ στιλπνότης, ητος, ἡ svetlost, svetloba, lesk, sijaj.

φάος, ους, τό [gl. φαίνω. – dat. φάει, pl. φᾱ́εα, φαέων, φᾱ́εσι in φάεσσι, ep. φόως, at. skrč. φῶς, φωτός, φωτί; pl. φῶτα, φώτων] 1. luč, (dnevna ali solnčna) svetloba, dan, ἐν φάει podnevi, φάοσδε, φόωσδε na svetlo, na dan, ἔτι φάους ὄντος dokler je še dan a) luč življenja, življenje, φάος ὁρῶ, βλέπω živim; b) javnost, εἰς φῶς φαίνω (λέγω) javno, odkrito povem; c) sreča, blagor, rešitev, zmaga, up; d) rešitelj, dika, ljubljenec. 2. plamenica, baklja, svetilnica, svetilka. 3. luč oči, vid; pl. oči.

φέγγος, ους, τό = φάος luč, solnčna (dnevna) svetloba, sijaj, dan, ogenj; pl. φέγγη stražni ogenj.

φωστήρ, ῆρος, ὁ 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT.