Franja

Zadetki iskanja

  • têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

    teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
    teči za kom correr tras de alg
    teči po žilah correr por las venas
    iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
    stvar dobro teče el asunto marcha bien
    pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
    teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
    jezik mu dobro teče tiene buen pico
    kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
    teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
    pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
    ta posoda teče esta vasija se sale
    teči v prazno (motor) andar en vacío
    začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar
  • ték2 course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

    v téku in progress, under way, going on
    v téku časa in the course of time
    v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
    mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
    hitri ték šport sprint
    ték na pol milje half-mile race
    maratonski ték marathon
    štafetni ték relay race
    ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
    ték čez drn in strn cross-country race
    ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
    tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
    biti v téku to be going on, to be in progress
    stvar je v téku the matter is being dealt with
    žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
    spraviti v ték to set in motion
    spustiti se v ték to break into a run
    tekmovati v téku to run a race
    tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
    mrtev, neodločen ték šport dead heat
    prazen ték (stroja) backlash
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tikati se (tiče se)

    1. koga: (biti stvar koga) (jemanden) betreffen, (jemandes) Sache sein; (brigati) (jemanden) angehen (malo wenig, močno viel, nič nichts angehen; kaj se me to tiče! was geht mich das an!)

    2. koga/česa: (zadevati) (jemanden/etwas) anbetreffen, anbelangen; (prizadevati) tangieren

    3.
    kar se mene tiče was mich anbetrifft, menim: ich für meine Person, meinerseits, ich für mein Teil, lahko to narediš: von mir aus

    4.
    kar se tiče … (zastran, v pogledu) hinsichtlich (des)
    kar se tega tiče … diesbezüglich (möchte ich) …
    kar se tiče … -mäßig
    (sil/moči kräftemäßig, teže gewichtsmäßig, razvoja entwicklungsmäßig), in …-sachen, -dingen (denarja in Geldsachen, gospodarstva in Wirtschaftsdingen, vere in Glaubensdingen), -lich (okusa geschmacklich, roka/rokov terminlich)
  • tórej

    A) adv. dunque, quindi; allora:
    vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
    taka je torej stvar allora le cose stanno così

    2. (v medmetni rabi) allora:
    Torej? je vprašal Allora? domandò

    B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
    mislim, torej sem penso, dunque sono
    predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica
  • trenútno prislov at the moment, momentarily; for the moment, for the time being, for the present

    trenútno še ne not just yet
    trenútno je to najvažnejša stvar it is the most important matter at the present moment
    trenútno ne moremo napraviti nič boljšega for the moment (ali for the time being) we can do no better
  • tŕhel (-hla -o) adj.

    1. marcio, putrido; fragile; (edificio) fatisciente

    2. debole, fragile:
    pren. stvar stoji na trhlih nogah la cosa poggia su fragili basi
  • trpéti to suffer (od, zaradi from); to endure; to be in pain; (prenašati) to bear, to tolerate; to stand

    hudó trpéti to suffer acutely
    trpéti velike bolečine to suffer great pain
    mnogo trpéti to have a hard time
    trpéti pomanjkanje to suffer want, to be in great straits, to be in want
    trpim za hudim glavobolom I am suffering from a bad headache
    trpéti zaradi treme to suffer from stage fright
    nikoli ni trpel lakote he has never experienced hunger
    trpéti škodo to suffer damage
    motor je močnó trpel the engine suffered severely
    trgovina trpi zaradi vojne commerce suffers in war time
    ne trpim radovednih ljudi I cannot bear (ali stand) inquisitive people
    je ena stvar, ki je ne morem trpeti there is one thing I cannot put up with
    zadeva, ki ne trpi odlašanja an affair that brooks no delay
    ne morem trpéti take nesramnosti I cannot stand such impudence
    trpéti žejo to suffer thirst
    ne moreta se trpéti there's no love lost between them
  • uganka samostalnik
    1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdés
    nagradna ugankakontrastivno zanimivo nyereményjáték
    matematična uganka ▸ matematikai rejtvény
    rešitev uganke ▸ rejtvény megfejtése
    razrešiti uganko ▸ megoldja a rejtvényt, megoldja a találós kérdést
    reševati uganke ▸ rejtvényt fejt
    zastavljati uganke ▸ találós kérdéseket feltesz
    Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

    2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talány
    nerešljiva uganka ▸ megoldhatatlan rejtély, megfejthetetlen rejtély
    nerešena uganka ▸ megoldatlan rejtély
    večna uganka ▸ örök rejtély
    velika uganka ▸ hatalmas rejtély
    razvozlati uganko ▸ megfejti a talányt
    rešiti uganko ▸ megoldja a rejtélyt
    ostajati uganka ▸ rejtély marad
    znajti se pred uganko ▸ rejtély előtt találja magát
    Kot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.
  • uredíti to put in order, to settle; to regulate; to arrange; to dispose; to organize; to tidy, to make tidy

    uredíti enkrat za vselej to dispose of once and for all
    uredíti stvar to settle a matter
    uredíti spor to settle a quarrel
    uredíti si lase to tidy one's hair
    uredíti si življenje to arrange one's life
    uredíti sobo to tidy up a room
    uredíti se to tidy oneself
    stvari se bodo kmalu uredile things will soon settle down
  • urejèn settled; in (good) order; tidy

    urejèna soba tidy room
    dobro urejèna hiša well-regulated household
    zadeva je urejèna the affair is settled
    s tem je stvar urejèna that settles the question, that settles it
    to je tako rekoč urejèno it's as good as settled
  • vaj|a ženski spol (-e …)

    1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
    pripravljalna vaja Vorübung

    2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

    3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
    vaje s kiji das Keulenschwingen
    razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
    plavalne vaje das Übungsschwimmen
    dihalne vaje die Atemgymnastik
    prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

    4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
    priti do konca z vajami za X X durchproben
    oder za vaje die Probebühne
    vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

    5.
    vojaške vaje množina die Geländeübung
    orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

    6.
    duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

    7.
    vaje na fakulteti die Übung
    (praktikum) das Praktikum
    … za vajo Übungs-
    (branje die Übungslektüre)
    |
    biti iz vaje aus der Übung sein
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
    biti v vaji drin sein
    za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
    kot vaja übungsmäßig
    figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • ver|a1 [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
    kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
    prazna vera der Aberglaube
    krščanska vera christlicher Glaube
    judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
    artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
    brez vere bekenntnislos, religionslos
    druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
    izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
    kar se tiče vere in Glaubensdingen
    priča vere der Glaubenszeuge
    stvar vere die Glaubenssache
    svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
    utemeljitelj vere der Religionsstifter
    vprašanje vere die Glaubensfrage
    zgodovina vere die Religionsgeschichte
    obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
    spreobrnitev k drugi veri die Konversion
  • vest1 [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
    čista vest ein reines Gewissen
    čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
    lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
    slaba vest ein schlechtes Gewissen
    poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
    kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
    ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
    olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
    vest me peče ich habe Gewissenbisse
    črv vesti der Wurm des Gewissens
    glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
    izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
    konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
    očitki vesti Gewissensbisse množina
    pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
    presojanje vesti die Selbstprüfung
    razlog vesti der Gewissensgrund
    stvar vesti die Gewissenssache
    svoboda vesti die Gewissensfreiheit
    vprašanje vesti die Gewissensfrage
    zaradi vesti gewissenshalber
    imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
    po vesti nach dem Gewissen
    odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
    po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
    boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
    s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
    z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig
  • vezan2 [é] (-a, -o)

    1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
    vezan s prisego eidgebunden
    (priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
    vezan na zemljo erdgebunden
    z vezano ceno preisgebunden

    2.
    vezan na (odvisen od) -gebunden
    (čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
    na rok vezano delo die Terminarbeit

    3.
    vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
    (prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an

    4.
    vezan na (ki porablja) -verbrauchend
    (nafto erdölverbrauchend)

    5.
    letalstvo vezani model das Fesselflugmodell
  • vid|eti1 (-im) zagledati, spregledati

    1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
    dvojno videti medicina doppelt sehen

    2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
    videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
    ne moči več videti nicht mehr sehen können
    ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
    narobe videti (zmotiti se) sich versehen

    3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

    4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

    5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

    6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
    videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
    videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

    7. (uvideti) ersehen
    videti iz (razvideti) ersehen aus
    videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

    8.
    figurativno videti na kom/čem finden an
    |
    videti dosti sveta viel herumkommen
    videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
    videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
    ki se ga izplača videti sehenswert
    od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
    no vidiš! na also!/siehst du!
  • vréden worth, (moralno) worthy; deserving; (dragocen) costly, valuable, precious

    vréden pozornosti worthy of notice
    vréden pohvale praiseworthy
    vréden življenja worthy to live
    vréden graje blameworthy
    biti vréden česa to be worthy of something
    ta stvar je vrédna 10 funtov this thing is worth ten pounds
    še prebite pare ne biti vréden not to be worth a brass farthing (ali a fig, a straw)
    vrédno je vedeti it is worth knowing
    ni omembe, ni besede vrédno it's not worth mentioning
    ni vrédno govoriti o tem it's nothing to speak of
    on je vréden našega spoštovanja he showed himself worthy of the confidence placed in him
    biti vréden truda (pogovorno) to be worth it
    je vrédno truda it's worth the rouble
    ni vrédno truda it isn't worth the trouble, it is not worth (one's) while
    sta eden drugega vrédna (figurativno) the pot calls the kettle black
    vem, koliko je kaj vrédno I know the difference between chalk and cheese
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vréden digno

    človeka vreden digno del hombre
    hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
    obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
    zaničevanja vreden digno de desprecio
    biti vreden valer
    ni vredno truda no vale la pena
    on ni veliko vreden no vale gran cosa
    on ni vreden, da ... no merece que (subj)
    ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
    ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
    biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
    to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
    izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
    smatrati za vredno considerar digno de