Franja

desk|a [ə] ženski spol (-e …) lesena, igralna, razglasna ipd.: das Brett
lesena desk das Holzbrett, die Holzdiele, die Planke, (ploh) die Bohle
-brett (hrastova Eichenbrett, igralna Spielbrett, likalna Bügelbrett, odskočna Sprungbrett, opažna Futterbrett, Schalbrett, podložna Auflagebrett, razglasna Informationsbrett, risalna Reißbrett, trimetrska Dreimeterbrett, za trančiranje Tranchierbrett, za valjanje testa Nudelbrett, z žeblji Nagelbrett)
deželna deska zgodovina die Landtafel
gladilna deska tehnika die Glättbohle, der Glättbalken
izlagalna deska tehnika der Ablegetisch
nivelirna deska tehnika die Nivellierlatte
odrivna deska šport der Absprungbalken, das Schleuderbrett
oglasna deska das Anschlagbrett, na sodiščih ipd.: die Amtstafel
planirna deska tehnika das Planierschild
tehnika, agronomija in vrtnarstvo plužna deska das Abstreichblech, das Streichblech
straniščna deska die Klobrille, Klosettbrille
teptalna deska tehnika die Schlagbohle
iz desk aus Brettern, Bretter-
(ograja der Bretterzaun, stena die Bretterwand, vrata die Brettertür)
šport skok z deske das Brettspringen
igra z igralno desko das Brettspiel
jadranje na deski das Windsurfing
jadrati na deski surfen
šport smučarska deska das Snowboard

fingō -ere, fīnxī, fictum (finctum Ter.) (indoev. kor. dheig'h- gnesti glino ali ilovico in z njo zidati; prim. stind. déhmi zamažem, zakitam, gr. τεῖχος in τοῖχος (nam. ϑεῖχος, ϑοῖχος) zid, stena, got. daigs testo, strvnem. teig = nem. Teig, lit. díežti, dýžti mučiti, bičati, sl. zid, zidati, zidava, … , lat. figūra, figulus, fīlum [podoba], effigiēs, fictekis, osk. feíhúss = lat. muros)

1. dotakniti se, (po)božati, (po)gladiti: manūs aegrās manibus amicis f. O.

2. occ.
a) oblikovati, upodabljati, tvoriti, izdelovati, narejati, obrazovati (iz gline, voska in drugih mehkih snovi); ceram formare et fingere Ci., e cera fingere Ci. delati voščene podobe (sohe, kipce); terram in effigiem deorum f. O.; s prolept. obj.: ex argilla et luto fictus Epicurus Ci., f. pocula de humo O., effigiem, simulacra O., corpora fingendo efficere Q. nec pingere quisquam aut fingere coepit a pedibus Q.
b) upodobiti iz brona ali kamna, (iz)klesati, uliti: Alexander a Lysippo fingi volebat Ci., ars fingendi Ci. plastika = kipotvorstvo, kiparstvo, Afros Lelegas f. V., studium pingendi fingendique Suet.
c) (lase) urediti, (po)česati, v lepo obliko spraviti: fronde premit crinem fingens V., f. comas O.; od tod o osebi: fingi curā mulierum Ph. dati si lase urediti, se fingere O. lišpati se; pesn. metaf. (o listju dreves): vitem fingit putando V. lepo striže (obrezuje).
č) pren. (z)graditi, napraviti, narediti, delati, tvoriti, ustvariti, izdel(ov)ati: nidos, favos Ci., mella tenacia V. daedala tecta V. graditi umetelno satovje, ceras Col., tela Iovis Val. Fl., farinam Suet., (ursum) lambendo mater in artus fingit O., corpora fingere linguā V. oblizovati = dati pravo podobo z lizanjem, in corpore fingendo N., natura fingit hominem Ci., sui cuíque mores fíngunt fortunam hóminibus Poeta ap. N., vita subito fingi (pretvoriti se, preobraziti se) non potest Ci., f. versūs H. ali poëmata Suet. kovati, meo nomen de nomine fingo V., ne vana putes haec fingere somnum V.; s predik. acc. finxit te natura ad omnīs virtutes magnum hominem Ci., miserum fortuna Sinonem finxit V. je naredila Sinona bednega, te quoque dignum finge deo V., se pavidum fingit V. boječega se dela …
d) (s poukom, z učenjem) izobraziti, (na)učiti: filium Ter., ingenium Ci., se fingere ad aliquid Ci. ravnati se po čem, os rabidum fingit premendo V., fingit equum docilem magister ire viam H. ga uči hoditi, ga uri, vadi, voce paternā ad rectum fingi H., f. pectora fera dictis blandis Val. Fl., rhetora se fingere Mart.

2. metaf.: predstaviti si, predočiti si, misliti si kaj: fingere sibi aliquid cogitatione (animo) Ci., quid mali aut sceleris fingi potest, quod ille non conceperit? Ci., ex sua natura ceteros fingunt Ci., qualia vult, fingit O., fingere sibi principem Plin. iun.; s predik. acc.: in visum quem tu tibi fingis V. ki ga imaš za svojega sovražnika; z ACI: talia fingebam mihi fata parari O.; pogosto v imp.: fingite vobis aliquem, qui … Ci., fingite animis imaginem condicionis meae Ci., finge manere O., placere mihi O. misli si, da bi bilo meni všeč, finge eum fieri sapientem Ci., finge nos remittere … Q.; z NCI: qui naufragus fingitur se suspendisse.

3. occ.
a) izmisliti si, zlagáti se: fugam f. Pl. (po)misliti na beg, fallacias Ter. izumiti, fingunt responsa Antonii Ci., ut verba etiam fingas Ci., Charybdim fingendo exprimere Ci., fingendorum senatūs consultorum potestas Ci., fingo somnia mihi V., f. verba f. S., causas, crimina O., testamenta Q.; z ACI: quem prodere rem finxit O.
b) izmisliti (izmišljati) si, lagati, po krivem trditi: nihil fingam, nihil dissimulem Ci. cuius negotii publici curatio fingi potuit? Ci., ficta audacia Ci., ficto afficio coniunctus Ci., fictis religionibus eum impediverunt Ci., fictus languor, gemitus, furor O., fingere gaudia Val. Fl., gratiam in odio Iust.; poseb. pogosto vultum fingere hliniti (potajiti, jaliti) obraz, skrivati pravi obraz: finxit vultum O., recordamini illos fictos vultus Ci., hinavskih, ficto non modo sermone, sed etiam vultu Ci. fingere vultus blandos Val. Fl. hliniti; enako tudi: ficto pectore V. s hinavskim srcem. — Od tod prav pogosto adj. pt. pf. fictus 3, adv. -ē

1. izdelan, narejen, oblikovan, upodobljen: ex argilla et luto fictus Ci., fictus in pecus voltus H.; metaf.: nuper ficta verba H. skovane.

2. pretvorjen, hlinjen, zlagan, lažniv, izmišljen, neresničen, nepravi: commenticii et ficti dii Ci., maiores nostri non ficta (na videz) populares fuerunt Ci., ficta fabula Ci., Ph. izmišljena, ficta narratio Q., ficta dicta Val. Fl., fictum crimen Ci., Amm., ficti testes in eum dantur Ci. ficta proxima veris H., non modo in gestis rebus, sed etiam in fictis (o pravljicah) Ci., ficta vox Ci., O., Amm. laž, ficti gemitus O., ficta cunctatio T.
c) enalaga: (o osebah) hinavski, licemerski, neodkritosrčen: Plin. iun., pro bene sano … fictum … vocamus H. ga zmerjamo s hinavcem. Subst. fictum -ī, n laž, izmišljotina: neque erat ficti nisi conscia nutrix O., consumpserat omnem materiam ficti O., ficti pravique tenax V. laži in prevare, ficta rerum H. zlagáne reči.

garderobn|i [ó] (-a, -o) Garderoben- (prostor der Garderobenraum, kljuka der Garderobenhaken, stena die Garderobenwand, številka die Garderobenmarke, die Garderobennummer)
garderobna omara der Garderobenschrank, der Kleiderschrank
garderobna omarica das Gepäckschließfach

gládek (-dka -o) adj.

1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
gladka površina superficie liscia
gladki lasje capelli lisci

2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
gladek prevod una traduzione accurata, polita

3. pren. liscio, piano, senza intoppi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gladka omaka salsa vellutata
gladka preča bandeau
alp. gladka skala pioda
alp. gladka stena placca
film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
pren. gladka zmaga vittoria netta
anat. gladke mišice muscoli lisci
sladek in gladek glas voce smancerosa
gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
gladko sedlo barda

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gôrski de (la) montaña; montañoso

gorska bolezen mal m de montaña, A soroche m
gorska cesta carretera f de montaña
gorski duh, škrat gnomo m
gorski greben cresta f (de montaña)
gorska globel garganta f; barranco m
gorska oprema equipo m de montañero
gorsko pobočje falda f; ladera f
gorska pokrajina región f montañosa
gorski prelaz, gorsko sedlo puerto m, paso m
gorska reševalna služba servicio m de salvamento (y socorrismo) de montaña
gorska soteska desfiladero m
gorska stena pared f rocosa; ladera f tajada a pico
gorska tura excursión f por la montaña
gorski usad derrumbamiento m; desprendimiento m de tierras
gorska vas pueblo m de la montaña
gorski vodnik guía m (alpino)
gorska železnica ferrocarril m de montaña

hrbtn|i (-a, -o) Rücken-, (zadnji) Rück- (del der Rückenteil, izrez Rückenausschnitt, šiv die Rückennaht, veter der Rückenwind, stran die Rückseite, lega die Rückenlage, lupina die Rückenschale, mišica der Rückenmuskel, plavut die Rückenflosse, stran die Rückenseite, Rückseite, stena die Rückwand); živalstvo, zoologija, anatomija (dorzalni) dorsal, Rücken-
hrbtna stran der Rücken, živalstvo, zoologija zadka: der Hinterleibsrücken

insonore [ɛ̃sɔnɔr], -orisé, e [-rize] adjectif neprepusten za zvok

cloison féminin insonore stena, ki ne prepušča šumov; nezveneč

instalacijsk|i (-a, -o) Installations- (stena die Installationswand)

júžen (-žna -o) adj.

1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali

2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo

kapilara samostalnik
1. ponavadi v množini, anatomija (žila) ▸ hajszálér, kapillárisVsa naša kri gre skozi mrežo kapilar v pljučih, kjer se napolni s kisikom. ▸ Az összes vérünk a tüdő kapillárishálóján halad át, ahol oxigénnel töltődik fel.

2. (cevka) ▸ hajszálcső, kapillárisNajbolj razširjen je živosrebrni termometer, ki ga uporabljamo za merjenje telesne temperature. Sestavljen je iz zgoraj zaprte steklene cevke (kapilare), napolnjene z živim srebrom, in skale. ▸ A legelterjedtebb a higanyos hőmérő, amelyet testhő mérésére használunk. Felül zárt, higannyal töltött üvegcsőből (kapillárisból) és skálából áll.

klif samostalnik
(pečina) ▸ kliff, sziklafal

koválen (-lna -o) adj. da fabbro; da ferratura, da fucinatura:
kovalne klešče tenaglie da fabbro
kovalni stroj forgiatrice
vet. kovalna stena parete

ledén ice; icy

ledén, ledeno mrzel ice-cold
ledéna doba ice age, glacial period
ledéna kocka (za pijače) ice cube
ledéna gora iceberg
ledéna kava iced coffee
ledéna odeja ice cap, ice sheet
ledéni pas frigid zone
ledén obkladek medicina ice pack
ledén greben ice ridge
ledéna poljana ice field
ledéna plošča ice floe
Severno Ledeno morje the Arctic (Ocean)
Južno Ledeno morje the Antarctic (Ocean)
ledéno morje polar sea
ledéni možje (svetniki) the feasts of Sts. Pancras, Servatius and Boniface, the 12th, 13th and 14th of May, the last cold spring days
ledéne rože (na oknu) figures made by freezing moisture on a windowpane, frostwork; ice-ferns pl, the tracery on a frosted window
ledéna sveča icicle
ledéna stena ice-slope
ledéna voda iced water, ZDA ice water
ledéna vrečica medicina ice bag

let|ev [é] ženski spol (-ve …) die Latte, die Leiste (merilna [Meßlatte] Messlatte, nazobčana Zahnleiste, nivelirna [Meßlatte] Messlatte, odbojna Scheuerleiste, strešna die Dachlatte, tapetniška Tapetenleiste, tesnilna Dichtleiste, udarna Prallleiste, varovalna Schutzleiste, zaključna Abdeckleiste, zaporna Sperrleiste, žlebljena Kehlleiste)
okrasna letev die Blende, die Zierleiste
pri tehtnici: ravnotežna letev der Waagebalken
letve množina Latten množina, die Lattung
… iz letev Latten-
(ogrodje das Lattengerüst, plot der Lattenzaun, rešetka der Lattenrost, das Lattengitter, stena die Lattenwand, zaboj die Lattenkiste)
obiti z letvami aufleisten, latten, verlatten

ločílen of separation; disjunctive

ločílna črta line of separation, line of demarcation
ločílna stena partition (wall)

ločílen de séparation, séparateur, de coupure, disjonctif

ločilna črta ligne ženski spol de séparation
ločilna stena cloison ženski spol, paroi ženski spol de séparation
ločilno stikalo (elektrika) sectionneur moški spol

ločílen (-lna -o) adj. di separazione, separatore; divisorio:
ločilna črta lineetta di separazione
ločilna stena parete divisoria, muro divisorio
opt. ločilna sposobnost potere risolutivo
lingv. ločilni števnik numerale distintivo, distributivo
elektr. ločilno stikalo sezionatore

ločílen de separación; de división; divisorio

ločilna črta línea f divisoria
ločilna stena tabique m (de división)

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.