Franja

cultiver [-ve] verbe transitif obdelovati (zemljo) gojiti; figuré negovati, razvijati

cultiver des céréales, la vigne gojiti žita, trto
cultiver son esprit izobraževati se
cultiver sa mémoire uriti svoj spomin
cultiver des relations, cultiver quelqu'un skrbno gojiti stike s kom
cultiver la poésie gojiti, ukvarjati se s pesništvom
se cultiver izobraževati se

častiti glagol
(izkazovati spoštovanje) ▸ magasztal, dicsőít, bálványozTu so igralci, ki jih navijači častijo kot svetnike ali bogove. ▸ Ezeket a játékosokat a szurkolók szentként vagy istenként bálványozzák.

častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
častiti po božje adorare (tudi ekst.)
častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
rel. častiti svetnike venerare i santi

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

daps dapis, f; nom. sg. je zastarel, dat. sg. le: Ca.; večinoma pl. dapēs -um

1. slovesni daritveni (žrtveni) obred ali žrtvena gostija (na čast kakemu božanstvu ali v spomin kakega pokojnika), potem sploh gostija, pojedina: Ca., Cat., sacrum Herculi adhibitis ad ministerium dapemque Potitiis ac Pinariis … factum L., obligatam redde Iovi dapem H., Saliaribus ornare pulvinar deorum dapibus H. z obilno pojedino, dapes et tristia dona … libant cineri (Hectoris) V., conveniunt celebrantque dapes O., dapes cum sanguine O. krvava pojedina, pro grege ferre dapem Tib.; tudi uborna pojedina: veniam dapibus nullisque paratibus orant O.

2. met.
a) jed, jestvina: Val. Max., amor dapis H., humanā qui dape pavit equas O. s človeškim mesom, onerare mensas dapibus, dapibus epulamur opimis, se accingere dapibus V., ictae (fulgure) dapes mensaque disiecta erat T.
b) dapes humanae človeški iztrebek, človečjak: Plin. — Soobl. dapis -is, f: Iuvenc. fr.

défaillance [defajɑ̃s] féminin omedlevica; napad slabosti, slabost; nesposobnost; technique nesprožitev, zatajitev, odpoved(anje); juridique neizpolnitev (pogodbenih obveznosti); sport slaba forma

moment masculin de défaillance trenutek slabosti
défaillance de mémoire slab spomin
sans défaillance ki nikoli ne odpove
en cas de défaillance de quelqu'un če bi kdo izpadel
il est tombé en défaillance obšla ga je slabost

défaillir* [defajir] verbe intransitif onesvestiti se; nenadoma izgubiti svoje moči; oslabeti, pojemati; manjkati; juridique ne priti, izostati

sa mémoire commence à défaillir spomin mu začenja pešati
accomplir son devoir sans défaillir napraviti svojo dolžnost brez omahovanja

défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi

disociativna motnja identitete stalna zveza
psihologija (psihično obolenje) ▸ disszociatív identitászavar, disszociatív személyiségzavar
Ljudje z disociativno motnjo identitete pogosto razvijejo fotografski spomin, ki ima 44-krat večjo kapaciteto kot spomin navadnih ljudi. ▸ A disszociatív identitászavarban szenvedő embereknél gyakran alakul ki fotografikus memória, amely 44-szer nagyobb kapacitású, mint az átlagembereké.

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

dolgoroč|en [ó] (-na, -no) langfristig; Langzeit- (raziskava die Langzeitstudie, program das Langzeitprogramm, spomin das Langzeitgedächtnis, test Langzeitversuch, učinkovanje Langzeitwirkung, zdravljenje die Langzeitbehandlung)
dolgoročni cilj das Fernziel

doué, e [due] adjectif nadarjen, obdarjen

enfant masculin très doué zelo nadarjen otrok
doué pour les mathématiques nadarjen za matematiko
il est doué d'une bonne mémoire ima dober spomin

dve strani istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Kot smo videli, sta spomin in ustvarjalnost dve strani istega kovanca. ▸ Mint láttuk, az emlékezet és a kreativitás egyazon érem két oldala.
Sopomenke: dve plati istega kovanca

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

einprägen vtisniti (sich se), gravirati; figurativ zabičati, zabičevati; sich einprägen figurativ vtisniti (se) v spomin

empreindre* [ɑ̃prɛ̃drə] verbe transitif vtisniti, obeležiti

s'empreindre vtisniti se, nositi odtis (znak, žig)
empreindre ses pas sur la neige pustiti sledove v snegu
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin
intérêt m'empreint de curiosité z radovednostjo pomešano zanimanje

encombrer [ɑ̃kɔ̃bre] verbe transitif zapirati, delati napóto; figuré prenatrpati, preobremeniti

s'encombrer biti prenatrpan; preobremeniti se (de z); delati si nadlego, napóto z
classe féminin encombrée prenatrpan razred
marché masculin encombré nasičeno tržišče
rue féminin encombrée zabasana ulica
encombrer le passage ovirati, zapirati prehod
ces valises encombrent le couloir ti kovčki delajo napoto na hodniku
encombrer sa mémoire de détails inutiles preobremenjevati svoj spomin s podrobnostmi

époque [epɔk] féminin doba, razdobje, epoha; stoletje; čas, etapa

à l'époque de v dobi, v času
à la même époque v istem času (leta)
à toutes les époque s v vseh časih
la belle époque čas okrog 1900, prva leta 20, st.
meuble masculin d'époque stilno (originalno) pohištvo
époque carbonifère doba paleozoika, karbon
époque critique de la femme mena, klimakterij pri ženski
époque glaciaire ledena doba
les époques d'une femme čas menstruacije pri ženski
faire époque biti epohalnega pomena, pustiti trajen spomin, biti vreden spomina, zbuditi pozornost
être de son époque iti s svojim časom, biti sodoben
vivre avec son époque živeti s svojim časom

estela ženski spol vodni razor (za ladjo); sled; posledica

dejó una estela de recuerdos zapustil je ljubezniv spomin (nase)