Franja

interconnect [intəkənékt]

1. prehodni glagol
medsebojno spojiti, povezati

2. neprehodni glagol
biti spojen povezan

interjoin [intədžɔ́in] prehodni glagol
spojiti med seboj

joggle² [džɔgl]

1. samostalnik
spojnica, stična spojka

2. prehodni glagol
spojiti s spojko

knee² [ni:] prehodni glagol
s kolenom suniti
pogovorno na kolenih izbokniti (hlače)
tehnično spojiti s kolenastim okovom

loop² [lu:p]

1. prehodni glagol
zankati, zaviti, zavijati, pritrditi z zanko (back)
spojiti z zanko ali pentljo (together)
elektrika skleniti tokovni krog

2. neprehodni glagol
viti se, zaviti se, zavijati se; grbiti se (gosenica)

aeronavtika to loop the loop napraviti luping
elektrika to loop in priklopiti v tokovni krog
to loop up zavihati (obleko), speti (lase)

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

miter² [máitə] prehodni glagol
ameriško podeliti škofovsko čast
tehnično spojiti pod kotom 45°

mortise² [mɔ́:tis] prehodni glagol
začepiti, včepiti (into)
spojiti s čepom, klinom (together, to)

nitrate [náitreit]

1. samostalnik
kemija nitrat

2. prehodni glagol
predelati v nitrat, spojiti z nitratom

oxidate [ɔ́ksideit] prehodni glagol & neprehodni glagol
kemija oksidirati, spojiti (se) s kisikom; odvzeti atomu ali ionu elektrone
metalurgija prevleči s tanko plastjo oksida, pasivizirati

oxygenate [ɔksídžineit] prehodni glagol
kemija dovajati kisik, spojiti s kisikom

raggiuntare v. tr. (pres. raggiunto) ponovno spojiti, spajati; zvezati, sešiti

recombine [ri:kəmbáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
kemija znova (se) spojiti

re-compingō -ere (re in compingere) zopet (znova, spet) spahniti, zopet (znova, spet) stakniti, zopet (znova, spet) spojiti: os ad os Tert.

seam [si:m]

1. samostalnik
šiv (tudi medicina)
razpoka, špranja; brazda; brazgotina
mineralogija & geologija plast, ležišče, žila

to caulk the seams of the deck zasmoliti špranje na palubi

2. prehodni glagol
šivati, sešiti (tudi seam up, seam together)
spojiti s šivom; zarobiti, obrobiti; zadati brazgotine; (pasivno) biti poln brazgotin, razpok

seamed with scars ves brazgotinast
a face seamed with worry od skrbi razoran obraz
neprehodni glagol
dobiti razpoke, postati razbrazdan; delati okrasni šiv
narečno šivati

skovíčiti -im zakovičiti, zakovicama spojiti, zanitati, zanitovati

slȕčiti se slȕčī se
1. spojiti se
2. strditi se, skrkniti: ja skuvam lučenje, pa metnem u kašiku, iznesem napolje, i gle, slučilo se, gl. tudi lučenje 2.

span² [spæn] prehodni glagol
premostiti, spojiti z lokom, povezati oba brega (reke), obokati, zajeti, obseči; meriti na pedi
navtika zategniti, stisniti (kaj) z vrvmi; prepreči
neprehodni glagol
raztezati se, razpenjati se (prek reke itd.)

to span a river with a bridge premostiti (zgraditi most čez) reko
my memory spans only the last ten years moj spomin sega le 10 let nazaj

stèći stečēm
I. pridobiti: steći imanje, slavu, povjerenje, pravo; steći pamet; krivo stečeno krivično pridobljeno
II. steći se
1. pridobiti se: sreća se ne može steći nasiljem
2. zbrati se: stekao se silan narod sa svih strana
3. združiti se, spojiti se
4. primeriti se, zgoditi se: stekle se takve prilike
5. izteči se: tako mi se to nesretno, nesrećno steklo

stopíti -im, stopi -ite, stopil -ila, stopljen -ena
I. stopiti, rastopiti: stopiti led, vosek, mast
II. stopiti se stopiti se, spojiti se: stopiti se s starim prebivalstvom v novo ljudstvo