Franja

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

speciēs -ēi, f (speciō -ere)

A. act.

1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —

B. pass.

I.

1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.

2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.

3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —

II.

1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).

2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.

Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc.

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

triangel samostalnik
1. (glasbilo) ▸ triangulum
Besedilo lahko spremljaš na triangel, kot je zapisano v notnem zapisu. ▸ A szöveget a kottában leírtak szerint triangulummal kísérheted.

2. (skupina treh enot) ▸ hármas, háromszög
Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, namerno sem izbrala ta triangel. ▸ Három személyes történet, három nemzedék, három korszak, a múlt, a jövő és a jelen. Igen, szándékosan választottam ezt a hármast.
Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške skuša krepiti medsebojno komuniciranje in spoštovanje. ▸ Olaszország, Szlovénia és Horvátország kulturális háromszögének válogatott műalkotásaival próbálja ösztönözni a kölcsönös kommunikációt és tiszteletet.

3. šport (krmilni del zmaja) ▸ háromszögkormányrúd
Takoj po poku je izgubil oblast nad zmajem, saj sta se prelomila vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ▸ A reccsenő hang után rögtön elveszítette uralmát a sárkányrepülő felett, mivel eltörtek a háromszögkormányrudat a szárnnyal összekötő csavarok.

universale

A) agg.

1. vesoljen, univerzalen:
gravitazione universale vesoljna težnost

2. vsesplošen

3. filoz. univerzalen, splošen

4. vesoljen (ki se nanaša na vse človeštvo); ekst. svetoven:
diluvio universale biblijsko vesoljni potop
giudizio universale relig. poslednja sodba
questioni universali svetovni problemi

5. splošen:
suffragio universale splošna volilna pravica
godere di una stima universale uživati splošno spoštovanje

6. pravo univerzalen, edini:
erede universale edini dedič

7. tehn. univerzalen, vsestranski, splošno uporaben

8. med.
donatore universale univerzalni krvodajalec
gruppo sanguigno universale univerzalna krvna skupina

B) m

1. filoz. univerzalno

2. vsesplošno

3. knjižno celovitost, celota; ekst. človeštvo:
universali linguistici jezikovne univerzalije

4. geodez. univerzalni teodolit

užívati užíti to enjoy, to delight (v in); to find (ali to take) pleasure in, to take delight in; to relish; to rejoice in; to revel in; to experience pleasure; (hrano) to partake (of food), to consume; to be the beneficiary (ali usufructuary), to have the benefit (ali use) of

užívati, užíti glas, sloves kot... to have a reputation as..., to enjoy the reputation of...
užívati, užíti dober kredit to enjoy good credit
užívati, užíti splošno spoštovanje to be held in high esteem by everybody
uživam v sprehodih I enjoy my walks (ali promenades)
užívati, užíti zaupanje kake osebe to enjoy someone's confidence
užívati, užíti v čem to get a kick out of something

verginità f

1. devištvo, deviškost:
voto di verginità relig. zaobljuba večnega devištva

2. pren. nedotaknjenost, neomadeževanost, poštenost:
rifarsi una verginità povrniti si ugled, spoštovanje, dobro ime

vērso⁴ prep.

1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam

2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra

3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru

4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih

5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev

6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu

vlíti (vlíjem) | vlívati (-am) perf., imperf.

1. versare; colare (dentro):
vliti vino v steklenico versare il vino nella bottiglia
vliti pijačo vase tracannare il vino d'un fiato
vlivati tekočo kovino v formo colare il metallo fuso nella forma

2. pren. infondere, trasfondere, instillare, incutere:
vliti komu pogum infondere coraggio in qcn.
vlivati strah v kosti incutere paura
vlivati otrokom spoštovanje do narave instillare nei bambini il rispetto della natura

vlíti, vlívati echar, verter (v en) ; fig infundir (poguma ánimo; strah miedo a alg) ; teh fundir en

vliti spoštovanje imponer respeto

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

αἰδώς, οῦς, ἡ (gl. αἰδέομαι) [dat. οῖ, acc. ῶ] 1. a) sram(nost), sramežljivost, nežnočutje, čednost, boječnost, skromnost; b) spoštovanje, čislanje, ozir (τινός, περί, πρός τινα); c) odpuščenje. 2. sramota, sram, rodilo.

ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.

ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.

ἔκπληξις, εως, ἡ (ἐκ-πλήσσω) razburjenost, strah, osuplost, začudenje, spoštovanje.

ἐντροπή, ἡ (ἐν-τρέπομαι) 1. poet. ozir, spoštovanje τινός. 2. NT sram(ežljivost), πρὸς ἐντροπήν v (na) sramoto.

ἐπιμέλεια, ἡ (ἐπιμελής) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost περί τινος, τινός, ἔργων previdno ravnanje, ἐπιμέλεια ἔνι τινί nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, ἐπιμέλειαν ποιοῦμαι, ἔχω (περί) τινος skrbim za kaj, mislim na kaj, οὐδεμίαν ἐπιμέλειαν ποιοῦμαί τινος popolnoma zanemarjam; ἐπιμέλεια αὐτῶν ἔσται skrbeli (brigali se) bodo za nje; ἐπιμελείᾳ, κατ' ἐπιμέλειαν skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vežbanje, vaja ἀρετῆς, ταύτης ἐπιμελείας οὔσης περὶ ἀρετῆς ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba τῆς ψυχῆς, znanje, umetnost διδάσκω; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost φίλων; ἐπιμελείας τυγχάνω dam si postreči NT, ὑπό τινος spominja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, ἡ κατὰ γῆν nadvlada (hegemonija) na suhem.

εὐσέβεια, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.