Franja

ἔγ-κειμαι d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐπ-αχθής 2 (ἄχθος) nadležen, neprijeten, zoprn, mrzek, sovražen εἴς τινα.

ἐπί-φθονος 2 1. ki zavida, zavidljiv, sovražen, ἐπιφθόνως ἔχω πρός τινα zavidam koga, nevoščljiv sem komu. 2. ki se zavida, zavidan, zasovražen, zoprn, mrzek διατριβαί, pohujšljiv, nespodoben; τὸ ἐπίφθονον λαμβάνω ἐπί τινι nakopljem si zavist (sovraštvo) zaradi česa; ἐπιφθόνως διάκειμαί τινι sovraži (zavida) me kdo, ἐπιφθόνως διαπράττομαί τι tako da si nakopljem sovraštvo.

εὐ-μῑ́σητος 2 (μισέω) zelo sovražen, mrzek.

ἐχθοδοπός 3 (ἔχθος) poet. sovražeč, sovražen.

ἐχθ-ρός 3 (ἔχθος) [comp. ἐχθίων, sup. ἔχθιστος, poet. tudi ἐχθρότατος] 1. adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; τὰ μητρὸς ἔχθιστα συμβέβηκεν materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, neprijatelj. – adv. ἐχθρῶς, comp. ἐχθροτέρως, ἐχθρῶς ἔχω τινί sovražnik sem komu.

ζα-μενής 2 (μένος) poet. zelo močen, srdit, hud, sovražen.

θεο-μῑσής 2 (μισέω) od bogov sovražen, bogovom zoprn, nesrečen.

κακό-νοος 2, skrč. κακό-νους [pl. κακόνοι, sup. κακονούστατος] zlohoten, sovražen, nenaklonjen.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

κατά-μεμπτος 2 poet. nad čimer se moremo pritoževati, sovražen, zaničevan γῆρας, οὔ τοι κατάμεμπτ' ἐβήτην nad vajino potjo se ne moreta pritoževati, vajin položaj ni pritožbe vreden.

μῑσητός 3 (μισέω) mrzek, sovražen, zoprn, mržnjo vzbujajoč.

μῑσο-βάρβαρος 2 sovražen tujcem.

μῑσό-δημος 2 narodu sovražen, sovražnik ljudstva; μισοδημότατος največji sovražnik ljudske vlade.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

πικρός 3 in 2 [Et. idevr. pik'rós, slov. pester = pisan (str iz sr); gršk. ποικίλος] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek ὀδμή. 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mrzek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, πικρῶς ἔχω τινί jezen sem na koga.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πονηρός 3 (πονέω) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. τὰ πονηρά zločinstva, hudobna dejanja, ὁ πονηρός zločinec, hudobnež. – adv. -ρῶς slabo, hudobno, s trudom.

στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.